Smeri razvoja II.

Recenzija Bukla

Miheljak je eden redkih kolumnistov, zlasti političnih, ki poslanstvo opravljajo že desetletja dolgo in imajo prepoznaven avtorski pečat, tudi kadar se prepišejo iz enega uredništva v drugo. Vse od leta 1987 so njegove kolumne izhajale v Mladini, Dnevniku, Republiki ali Sobotni prilogi Dela, to pa je že šesta knjiga zbranih tekstov. Tokrat gre za več kot 200 kolumn na več kot 650 straneh, ki so nastale med decembrom 2003 in decembrom 2007, kar pomeni, da je dnevnopolitična besedila izpred nekaj vladnih mandatov že prekrilo nekaj prahu, toda pod prahom lahko razberemo genezo stanja v današnji Sloveniji, v kateri smo poleg nekoč »levih« in »desnih« dobili tudi »srednje«. Med pohvalami, ki jih urednik Niko Toš dodeli avtorju v Uvodniku, je smiselna tudi ta, da je »vrednotno odločen« in kot tak igrivo brezkompromisen pri umikanju kamuflažnih plasti z ljudi ter pojavov na vseh straneh. In prav to je seveda osrednji imperativ novinarskega dela, tudi kolumnističnega, ki terja več psihološke podstati. Prav to – socialna in politična psihologija – pa je tudi predmet, ki ga Miheljak poučuje na dveh ljubljanskih fakultetah. Družbena analiza je nazorno in duhovito pospremljena z lucidnimi ilustracijami sorodnega »leva«, Franka Jurija.

Žiga Valetič, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.