Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Tehnike opazovalca

Videnje in modernost v devetnajstem stoletju
Jonathan Crary
Tehnike opazovalca
18,80 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Sophia
Zbirka Teorija
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-6768-44-3
Naslov izvirnika Techniques of the Observer
Podnaslov izvirnika On Vision and Modernity in the Nineteenth Century
Leto izdaje izvirnika 1990
Prevod Nil Baskar
Spremna beseda Polona Petek
Urejanje Uroš Zorman

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
280 g
192 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
umetnost

Založnik o knjigi

»V zgodnjem 19. stoletju je prišlo do obsežne transformacije v načinu, na katerega se je tvorila figura opazovalca v širokem polju družbenih praks in domen vednosti. Glavna linija, ki ji sledim pri predstavitvi teh dogajanj, je raziskovanje pomena določenih optičnih naprav. Z njimi se ne ukvarjam kot z modeli reprezentacij, ki bi jih implicirale, temveč kot s prizorišči, tako vednosti kot oblasti, ki učinkujeta neposredno na telesa individuumov.« (Iz knjige)

Jonathan Crary, profesor sodobne umetnosti in teorije ter umetnostne zgodovine na univerzi Columbia in gostujoči profesor na Princetonu in Harvardu, v študiji Tehnike opazovalca predstavi teorijo videnja in njegovo zgodovinsko konstrukcijo. Knjiga, ki je bila prevedena že v devet jezikov, spretno prepleta zgodovino znanosti, tehnologije, filozofije, popularne kulture in vizualnih umetnosti in je dragocen prispevek, ki pokaže zgodovinske in sodobne procese transformacije vizualne kulture in kompleksne interakcije tehnološke modernizacije in estetskega modernizma.

Tehnike opazovalca prinašajo povsem nov pogled na vizualno kulturo, pri čemer se spoprimejo z vizualnim modernizmom in družbeno modernostjo; analiza zgodovinskega oblikovanja opazovalca obenem prinaša vpogled v predzgodovino družbe spektakla. Zgodnje 19. stoletje je prineslo veliko transformacijo načina udeležbe opazovalca na širokem polju družbenih praks in znanj. Avtor pri raziskovanju razvoja vizualne kulture ne sledi uveljavljeni poti iskanja kontinuitete v celotni zahodni vizualni tradiciji od Platona do danes ali od italijanskega 15. stoletja do poznega 19. stoletja, temveč predvsem pokaže, da je v tem razvoju prihajalo tudi do pomembnih diskontinuitet. Med drugim se loti raziskovanja pomena nekaterih optičnih naprav, saj je do ključne reorganizacije opazovalca prišlo še pred prihodom fotografije, zlasti s popularizacijo camere obscure, ki pa ne stoji na začetku linearnega razvoja, ki bi vodil do filmske kamere, temveč je assemblage v Deleuzovem pomenu. Crary tako preseže razprave, ki so ujete v tehnološki determinizem, in pokaže, kako je naprava prepletena s svojim subjektom ali kako je razmerje med objektom in opazovalcem neločljivo povezano z novo strukturo vizualne kulture.

Tehnike opazovalca ne osvetljujejo le zgodovine moderne vizualne kulture in z njo povezanih družbenih praks, temveč nam z zgodovinskega vidika ponujajo nepogrešljiv vpogled v nezadržne procese abstrakcije vidnega, ki se s čedalje večjo močjo odvijajo v današnjem času.

Recenzija Bukla

Avtor v pričujoči študiji predstavi teorijo videnja in njegovo zgodovinsko konstrukcijo; največ pozornosti nameni prvi polovici 19. stoletja, ko je prišlo do preloma z renesančnim ali klasičnim modelom. Za razliko od drugih študij, ki se praviloma osredotočajo na spremembe vizualne reprezentacije, sam osrednje mesto odredi opazovalcu. Prepričan je namreč, da se je v tem obdobju v Evropi izoblikovala nova vrsta opazovalca, radikalno drugačna od vrste, ki je prevladovala v 17. in 18. stoletju. Ta spremenjeni status opazovalca je na eni strani tesno povezan s pojavom novih optičnih instrumentov, v prvi vrsti stereoskopa, ki so videnje izkoreninili iz stabilnih in fiksnih razmerij, ki jih je utelešala camera obscura, ter mu podelili avtonomijo in abstrakcijo. Po drugi strani pa je nanj pomembno vplival tudi širši proces normiranja in podrejanja telesa (opazovalca), o čemer je pisal Foucault, in z njim povezana družbena moč.

Maša Ogrizek, Bukla 84-85

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...