Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

"Zaboga, saj sem vendar jaz na pol Slovenec!"

Naš najdražji gost kralj Aleksander I. Karađorđević v slovenski časopisni zapuščini (1918-1934)
Sara Špelec
19,90 € 19,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,60 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-237-927-8
Leto izdaje izvirnika 2017

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23,5 x 16,5 cm
390 g
201 strani
Tip knjige
zbornik
Kategorije
zgodovina

Založnik o knjigi

Pričujoča monografija opominja, da je na slovenskih tleh nekoč obstajal čas "Aleksandrovega štetja", ki je pomembno zaznamoval slovensko zgodovino in vplival na izoblikovanje slovenske nacionalne identitete. Slovensko medvojno časopisje je zato izredno dragocena zapuščina, v kateri se od zgoraj navzdol zrcali duh Aleksandrovega časa.

Kralja Aleksandra danes v Sloveniji ni več. Ne spominjamo se obletnice njegovega rojstva ali smrti, ne govorimo o njegovih zaslugah za zgodovinski razvoj slovenskega naroda, ne vemo, kako zelo rad je bival na slovenskih tleh, ki so vse do danes brez njegovega spomenika, in se vse bolj oddaljujemo od svoje zgodovine, brez katere se nam v prihodnosti precej slabo piše.

Ali ni že skrajni čas, da "sklenemo premirje"? (Sara Špelec)

Recenzija Bukla

V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno smo bili del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kral jevino Jugoslavijo. Sedež je imela v Beogradu, šlo pa je za monarhijo, ki je imela sprva svojo ustavo in parlament z večstrankarskim sistemom in je že leta 1920 prepovedala delovanje komunistične partije (kar se je dve desetletji kasneje izkazalo za vprašljivo smotrno), potem pa je leta 1929 prišlo do odprave parlamentarne demokracije in oblast je v šestojanuarski diktaturi prevzel kralj Aleksander I. Karađorđević. Knjiga je tako posvečena osebnosti, ki je v burnem zgodovinskem obdobju zaznamovala slovenski prostor z jugoslovansko idejo. Ta je bila v regiji že takrat eden od glavnih vzvodov za izogibanje naraščajočim nacionalizmom, njih pa je s pridom izkoriščala fašistična Italija. Medtem pa je Aleksander, čeprav zaveden Srb in pravoslavec, želel biti jugoslovanski, ne pa srbski kralj. Likovno bogata monografija se nekoliko poveličevalno, v osnovi pa zelo natančno posveti kraljevemu liku na zasebnem pa tudi političnem in javnem polju oziroma natančneje, v slovenski časopisni zapuščini, ki je avtorici služila kot glavni vir za raziskovanje. Nacionalisti so leta 1934 v Marseillu na kralja izvedli atentat.

Žiga Valetič, Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...