"Zaboga, saj sem vendar jaz na pol Slovenec!"

Recenzija Bukla

V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno smo bili del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kral jevino Jugoslavijo. Sedež je imela v Beogradu, šlo pa je za monarhijo, ki je imela sprva svojo ustavo in parlament z večstrankarskim sistemom in je že leta 1920 prepovedala delovanje komunistične partije (kar se je dve desetletji kasneje izkazalo za vprašljivo smotrno), potem pa je leta 1929 prišlo do odprave parlamentarne demokracije in oblast je v šestojanuarski diktaturi prevzel kralj Aleksander I. Karađorđević. Knjiga je tako posvečena osebnosti, ki je v burnem zgodovinskem obdobju zaznamovala slovenski prostor z jugoslovansko idejo. Ta je bila v regiji že takrat eden od glavnih vzvodov za izogibanje naraščajočim nacionalizmom, njih pa je s pridom izkoriščala fašistična Italija. Medtem pa je Aleksander, čeprav zaveden Srb in pravoslavec, želel biti jugoslovanski, ne pa srbski kralj. Likovno bogata monografija se nekoliko poveličevalno, v osnovi pa zelo natančno posveti kraljevemu liku na zasebnem pa tudi političnem in javnem polju oziroma natančneje, v slovenski časopisni zapuščini, ki je avtorici služila kot glavni vir za raziskovanje. Nacionalisti so leta 1934 v Marseillu na kralja izvedli atentat.

Žiga Valetič, Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.