| Založba | Slovenska matica |
| Leto izdaje | 2026 |
| ISBN | 978-961-213-467-9 |
| Naslov izvirnika | A History of Ancient Egypt, Volume 3 |
| Podnaslov izvirnika | From the Shepherd Kings to the End of the Theban Monarchy |
| Leto izdaje izvirnika | 2023 |
| Prevod | Uroš Gabrijelčič |
Založnik o knjigi
Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije je tretji del obsežne trilogije Johna Romerja o starem Egiptu. Za časa dolge vladavine faraona Amenhotepa III. je stari Egipt doživel enega viškov svoje civilizacije, njegova doba pa se odlikuje tudi po izjemnih stvaritvah arhitekture, kiparstva in slikarstva. Avtor ene najobširnejših zgodovin starega Egipta novejšega časa je svojo pozornost v največji meri namenil prav arheološkim pričevanjem in jim v svoji navdihnjeni podobi te veličastne kulture posvetil največ pozornosti. V tem se razlikuje od številnih predhodnikov, ki so večino svojih pregledov zasnovali na pisnih ostankih te dobe. Tudi John Romer jih ni zanemaril, zakaj je izbral takšen pristop, pa je podrobneje razložil v svojem uvodu. Njegove pozornosti niso bili deležni le znameniti spomeniki tega časa, ampak tudi predmeti vsakodnevne uporabe, vse tisto, kar je bilo v večini zgodovinskih pregledov doslej zanemarjeno. V tem pogledu zadnja poglavja še posebej izstopajo. V nekem smislu gre torej za zgodovino staroegipčanske civilizacije, ki je z novo razsežnostjo popolnejša in do njenih starodavnih prebivalcev pravičnejša. Druga velika novost njegovega pregleda pa je »obračun« s tradicionalnimi pogledi egiptologov, kar je izzvalo številne razprave, kar je bil še eden izmed avtorjevih namenov.
Recenzija Bukla
Tretji del monumentalne trilogije o zgodovini starega Egipta angleškega egiptologa Johna Romerja (1941) je sklepno poglavje življenjskega projekta arheologa, ki je več kot pol stoletja posvetil razumevanju prve znane države na svetu, pri tem pa mu je vseskozi stala ob strani tudi njegova žena Elizabeth. Če je drugi del (o katerem smo v Bukli pred leti že pisali) pokazal, kako je pojav pisave v Srednjem kraljestvu »spremenil vse«, se je Romer v tretji knjigi lotil najslavnejšega, a hkrati najbolj poenostavljeno razumljenega obdobja – Novega kraljestva. Na prizorišče stopijo velikani kolektivne domišljije: Ehnaton, Tutankamon (Tutankhaten) in Ramzes II., ki pa jih Romer vztrajno postavlja v širši kontekst, saj zanj zgodovine ne ustvarjajo samo faraoni. To je čas intenzivne mednarodne trgovine, diplomatskih stikov, kulturnih izmenjav in izjemne umetnosti, ki nastaja kljub – ali prav zaradi – nasilnih prelomov. Avtor se pri svojem pisanju opira na arheološke drobce (in ne na prevladujočo ideologijo v zvezi s starim Egiptom): razbite predmete v delavnicah, pisma, sledove vsakdanjega življenja itn., ti pa razkrajajo mit o Novem kraljestvu kot klasičnem imperiju po evropskem vzoru. Posebna vrednost knjige je Romerjev kritični pogled na egiptologijo samo: s skrbnim branjem virov in zavračanjem utrjenih razlag rekonstruira bolj krhko, a tudi bolj človeško podobo egiptovske družbe. Rezultat ni zgolj zgodovina slavnih faraonov, temveč subtilen portret kulture, ki je bila veliko bolj zapletena, odprta in privlačna, kot smo si jo predstavljali. Sklepni del trilogije je potrdil Romerjev status enega najprodornejših kronistov starega Egipta – bralca pa pusti z občutkom, da se je dotaknil nečesa resničnega, ne le monumentalno zgodovinskega.
Samo Rugelj, Bukla 192
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Zakon privlačnosti Kako sem iskal lepoto med dvorcem Miramar in Devinskim gradom 24,00 € Dodaj v košarico -
Temačna zgodovina katoliške cerkve Razkoli, vojne, inkvizicija, lov na čarovnice, škandali, korupcija 59,00 € Dodaj v košarico -
Ljubil sem slovenski narod Črtice o zavednem primorskem duhovniku Virgilu Ščeku 29,90 € Dodaj v košarico
