100 naj knjig leta 2024 po izboru revije Bukla

V nadaljevanju smo pripravili pregled stotih knjig v slovenščini z letnico 2024 (brez priročnikov), ki so pustile največji vtis na uredništvo revije Bukla, v njem pa lahko dobite tudi ideje za praznična darila (knjige so znotraj kategorije razporejene po abecednem redu naslova). Vabljeni k branju!

Tina Perić
Ćrtice
Goga

Pripovedovalka Mia se v avtoričinem nagrajenem prvencu vrača v čas svojega odraščanja, ko je začela stara država razpadati in je naenkrat nastala nova, v kateri pa zaradi hipne birokratske odločitve ni bilo prostora za vse. Miin oče je ostal brez državljanstva in zaradi »težav s papirji« ni mogel zapustiti države, ki pa ga je obenem zavračala. Normalno življenje, ki so ga živeli Miini vrstniki, je bilo družini Batić onemogočeno. Mia doživlja tudi vsakodnevno diskriminacijo, ker je č-ju v njenem priimku »manjkala« ena črtica, ker je ženska in ker je debela. Pripoved ni linearna, iz sedanjosti se vrača v preteklost in nazaj, to pa počne v gibkem jeziku, ki gladko preskakuje med knjižno slovenščino, srbo-slovenščino njenega očeta, anglizmi in slengom mladih, prekmurščino, srbščino, hrvaščino in angleščino – zaradi tega je zgodba še posebej živa in berljiva. Sveže!

Vesna Milek
Kleopatra
Naj se zgodi
Beletrina

Prvoosebna pripoved zgodovinskega romana o Kleopatri VII. (69–31 pr. n. št.), skozi katero intenzivno, hipnotično, sunkovito, skoraj nenasitno in bogato zgodovinsko podloženo govori novinarka in pisateljica Vesna Milek, se začne s Kleopatrinimi zadnjimi dnevi življenja, potem pa se obrnemo v njeno otroštvo, kjer se ji je ob prezgodaj umrli materi porajal pogled na svet, ki ga izrazi v stavku »sla po oblasti, to je vse, kar sem dobila od svoje družine«. Pri tem romanu ne pričakujte linearne zgodbe, saj se je avtorica ob dolgotrajnem raziskovanju obravnavanega obdobja dobesedno naselila v njem, od tam pa nas zasipava z vulkanom Kleopatrinih besed, saj nas s kratkimi poglavji seznanja z njeno življenjsko zgodbo, preobrati, tedanjim življenjem in pomenom reke Nil, s spopadi, ljubeznijo, z bitkami za oblast, začetkom in nadaljevanjem Kleopatrine vladavine, vse to pa avtorica občasno prekinja z intervencijami iz sedanjosti.

Feri Lainšček
Kurja fizika
Beletrina

Feri Lainšček (1959) z romanom Kurja fizika zaključuje trilogijo Kurji pastir, v kateri nadvse živo in literarno prepričljivo upodablja svoja otroška leta v prekmurski vasici Dolenci na Goričkem. V prvem delu je odstrl dolgo potlačene spomine in pisal o dogodkih, ki se jih zavestno ne more spomniti, saj je bil premajhen, v drugem delu popisal magično doživljanje predšolskega obdobja in v tretjem pa je svojega junaka poslal v šolo, njegova starša pa sta v tem času začela uresničevati svoje življenjske sanje in začela – ne brez težav – graditi hišo. Literarna avtobiografska trilogija, kakršnih je v sodobni slovenski književnosti le malo.

Evald Flisar
Potovanje preblizu
Spovedi in izpovedi
KUD Sodobnost International

Flisar nas v svojem potoromanu Potovanje preblizu odpelje do angleške prestolnice (potem pa tudi nazaj). Seveda pa to ni idilično cestno potovanje, ki ima za cilj ogledovanje pokrajine in ustavljanje pri zgodovinskih znamenitostih, temveč svojevrstna rekapitulacija avtorjevega življenja, mešanica avtobiografije, popotnega eseja in romanesknih prvin, v kateri Flisar koplje po sebi, se sprašuje o pomenu svojega ustvarjanja zase in za ljudi, ki jim je le-to namenjeno, vrednoti svoje življenje, ga postavlja v širši, tudi svetovni okvir, v katerem se po njegovem mnenju bližamo koncu civilizacije, ob tem pa se vedno znova sooči z novimi vprašanji in dilemami. Avtoanalitični roman!

Lenart Zajc
Rana
Litera

Po Odredu in Pošasti je Rana tretji, zaključni del vojne trilogije Lenarta Zajca (1967), njegovega najbolj ambicioznega knjižnega projekta doslej. S tem dramatičnim triptihom je Zajc zasnoval sodobno pripoved o času druge svetovne vojne, ko se ljudje odločajo glede tega, na katero stran se bodo postavili, pri tem pa kombinira literarno fikcijo in zgodovinska dejstva ter osebe. Junaki z različno predzgodovino, v tem romanu sta v ospredju Fani in Figa, so pahnjeni v vrtinec druge svetovne vojne, dogodki in naključja, na katere nimajo vpliva, odločajo o njihovem življenju, roman pa kljub temu slika jasno podobo, da je plemenit le boj proti napadalcem, boj proti lastnemu narodu pa je zavržno dejanje. Ko se vojna vihra poleže pa medvojne odločitve in dejanja niso pozabljena ...

Branko Cestnik
Razmik med žerjavi
Vojni roman
Celjska Mohorjeva družba

Pisatelj, publicist in rimskokatoliški duhovnik Branko Cestnik se je po antičnih zgodovinskih romanih Sonce Petovione (2019) in Šesti pečat (2022) v svojem romanu Razmiku med žerjavi, napisanemu po resnični zgodbi (zgodbah), lotil tematike druge svetovne vojne in pogosto zamolčanih zgodb štajerskih mladeničev, ki so bili, ko je šlo Nemcem v tej vojni že za nohte, nasilno mobilizirani v nemško vojsko ter poslani na vzhodno fronto. Glavni junak v njem je Ludvik Vodušek, po rodu iz bližine Ptuja, kjer kmetuje, potem pa ga mobilizirajo v nemško vojsko in od tam tudi na ozemlje današnje Ukrajine, kjer ga čaka velikanski izziv: preživeti v vojni vihri ene največjih front v zgodovini vojskovanja, to pa ob tem, da ima Ludvik tudi zavezo neubijanja. Roman s posluhom za detajle in jezik. 

Ana Schnabl
September
Beletrina

Tretji roman Ane Schnabl (po Mojstrovini in Plimi), je knjiga o nasilju. O družinskem, družbenem, intimnem nasilju – o nasilju do samega sebe. Zgodovina, sedanjost in prihodnost nasilja. Roman, ki hkrati usklajeno deluje v različnih registrih – tudi jezikovnih – nas popelje skozi odraščanje deklice-najstnice-odrasle ženske Evelin, ki se od najmanjšega, ne le malega, sooča z nasiljem v družini. Nasilje sprva poteka po vertikali, a postane tako linearno, da je skoraj nekaj normalnega – intimno in predvsem družbeno sprejemljivega. Skozi različna življenjska obdobja se Evelin – ali nekaj takega kot svobodna volja sploh obstaja? – grobo odbija od svojih in tujih pričakovanj. Avtorica v tem romanu natančno zajame duh časa. In, seveda, tudi prostora. Kako požgati dom, na katerega ves čas dežuje?

Tanja Mastnak
Sibirija
Antituristični roman
Mladinska knjiga

Roman Tanje Mastnak, umetnostne zgodovinarke, se začne z obiskom Karla, zdaj že ostarelega in upokojenega profesorja etnologije, pri prvoosebni pripovedovalki zgodbe, antropologinji Zoji; skupaj se spomnita njihove odprave v vzhodno Rusijo pred leti, potem pa Karl izvleče fotografijo precej slabe resolucije, jo pokaže Zoji in ji pove, da je prepričan, da je na njej Ada, nekdanja knjižničarka in ena od sopotnic iz njune majhne skupine, ki se je pred leti v Rusijo odpravila raziskovat šamanizem. Zoja skuša prepoznati ženski obraz na fotografiji, potem pa jo spomini (in s tem zgodbo romana) odnesejo trinajst let nazaj, ko so se še vsi navdušeni odpravili na pot, polno nepričakovanih doživljajev, tudi mimobežnih romanc in srečanj z domačini, vse skupaj pa je začelo dobivati resnejše in bolj dramatične obrate, ko so se srečali s šamanizmom ter se začeli udeleževati njihovih obredov …

Liu Zakrajšek
Zajtrk prvakinj
LUD Literatura

Prvakinje v prvencu mlade avtorice, nominirane za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu, so tri cimre, tridesetletna slikarka Vesna, ki končuje študij in dela kot receptorka v hotelu, falirana študentka prava Pia, ki ima edina od njih redno službo in je obsedena s čistočo in hujšanjem, ter neimenovana protagonistka, ki študira primerjalno književnost in ob tem dela v treh službah. Ironijo naslova začutimo ob dejstvu, da jim okolica sporoča, da so to najlepša leta njihovega življenja, one pa so preobremenjene in vse prej kot brezskrbne, saj živijo iz meseca v mesec. Pripovedovalka slika prizore s svojih treh delovnih mest, kinematografa, knjigarne in kulturnega doma, pa tudi s fakultete, zabav in iz lokalov, s tem pa nam odslikava življenje mladih, ki si pred začetkom vsakega napornega dneva res lahko privoščijo samo zajtrk prvakov.

Vinko Möderndorfer
Zvezda, žlica in ura
Miš

Protagonista tega pazljivo izpisanega romana, formalnega nadaljevanja Odštevanja iz leta 2023, sta dva: prva je neimenovana prvoosebna pripovedovalka, ki se po materini smrti (na njenem pogrebu ni bila) skupaj s sinom vrne na kraj svojega odraščanja in obišče stanovanje, ki predstavlja drugega protagonista (spomin stvari!). Že pred prihodom vanj, potem pa ob vstopu ter ponovnem srečanju s tamkajšnjimi predmeti, se pri pripovedovalki vzbudijo raznovrstni premisleki iz bogate zgodovine stanovanja, utrinki iz večgeneracijske družinske kronike (s skrivnostmi, seveda), dinamična in fragmentarna pripoved pa bralca spet (ob)drži v šahu vse do konca.

Gabriel Garcia Márquez
Avgusta se vidiva
prevod: Vesna Velkovrh Bukilica
Mladinska knjiga

Kratek roman z naslovom Avgusta se vidiva Gabriela Garcíe Márqueza (1927–2014), kolumbijskega pisatelja in nobelovca, je izšel posthumno, prav na njegov rojstni dan in skoraj natanko deset let po njegovi smrti. V njem Márquez z občutkom za detajl in ženski značaj izriše portret srednjeletne Ane Magdalene Bach, (ne)srečne v dolgotrajnem zakonu, ki vsako leto avgusta pride na otok obiskat grob svoje matere – potem pa si impulzivno privošči ljubimca za eno noč. In nato naslednje leto znova, drugega. In spet. In spet. Seveda ti izleti začenjajo spreminjati tudi njun odnos z možem … in njen odnos do mrtve matere. Novela, iz katere še zadnjič zaveje (vele)mojstrov duh.

Mihail Afanasjevič Bulgakov
Bela garda
prevod: Marjan Poljanec
Celjska Mohorjeva družba

Zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino leta 2022 se je pozornost ponovno usmerila na roman Bela garda Mihaila Bulgakova, ki je bil napisan približno pred sto leti, še s spominom na oktobrsko revolucijo in poznejšo ukrajinsko razglasitev samostojnosti z vsemi svojimi posledicami. V njem je Bulgakov popisal tegobe družine Turbin v nekaj dneh leta 1918, v katerih je padel hetmanov režim Ukrajinske države in se je v Kijev vrnila Ukrajinska ljudska republika, v kateri je imel odločilno vlogo Simon Petljura. Roman (izšel je v osveženem prevodu), ki se začne z vrnitvijo ključnega junaka, Alekseja Vasiljeviča Turbina, po napornih pohodih, vojaški službi in tegobah v Ukrajini in Mestu (kakor avtor poimenuje Kijev), na eni strani uokvirja smrt matere Turbinovih, na drugi pa napovedujočo se novo zamenjavo oblasti v tem kaotičnem času.

Emi Yagi
Briljantna domislica gospodične Šibata
prevod: Domen Kavčič
Beletrina

V svojem nagrajenem romanu nekdanja urednica Emi Yagi (1988) postreže s subverzivno, a v tem času še kako družbeno aktualno zgodbo: gospodično Šibata, ki v podjetju streže kavo in podobno ter se jezi nad tem, da nihče noče za sabo pospraviti skodelic, nekega dne obide domislica, zato vpraša šefa, če bi jih tokrat on pospravil namesto nje. »Prosim?« je začuden nad njeno željo. »Jaz ne morem,« reče Šibata. »Zakaj ne?« mu ni jasen tak odmik od rutine. »Noseča sem, kava mi smrdi,« impulzivno izusti Šibata, ki tako postane »noseča«, zaradi česar v kadrovski službi prilagodijo njene delovne obveznosti, ona pa s svojo predrzno lažjo vztraja še naprej, se celo vpiše na vadbo za nosečnice, nasploh spremeni življenjski slog in začne vse bolj brisati mejo med resničnim in namišljenim nosečniškim življenjem.

Olga Tokarczuk
Empuzij
prevod: Jana Unuk
Cankarjeva založba

V novem romanu poljske nobelovke, podnaslovljenem kot naravnozdravilska srhljivka, je glavni lik lvovski študent, Poljak Mieczyslaw Wojnicz, ki jeseni 1913, torej malo pred začetkom prve svetovne vojne, pripotuje v zdravilišče Göbersdorf v šlezijskih gorah, da bi tu pozdravil tuberkulozo, za katero tedaj še ni zdravila. Tu se nastani, potem pa začne hočeš nočeš postajati del druščine tamkajšnje skupine pacientov, ti pa – podobno kot v Čarobni gori Thomasa Manna, ki se sicer dogaja nekaj let prej – preživljajo čas v intelektualnih debatah, od ugotavljanja vloge žensk v tedanji družbi do spraševanja, katera družbena ureditev je boljša, monarhija ali demokracija. Seveda pa pod to navidezno mirno površino brbota, tu so nepričakovane smrti, ki že nekaj časa pretresajo ta okoliš, in skrivnostna mitološka bitja; tudi ta imajo svojo vlogo v tej zgodbi o času, ki je tik pred tem, da se izteče za zmeraj.

Sally Rooney
Intermezzo
prevod: Vesna Velkovrh Bukilica
Mladinska knjiga

Intermezzo je (bil) zelo pričakovani četrti roman Sally Rooney, v njem pa nam s svojim gosto tkanim pripovednim in dialoškim slogom predstavi dva junaka. Prvi je diplomirani filozof Peter Koubek, zdaj že nekaj časa uspešen odvetnik, star nekaj čez trideset let, ki organizira vse potrebno ob pogrebu očeta slovaških korenin, ki se je pred desetletji preselil v irsko mesto Kildare, žalovanje pa njegovo življenje potegne v novo smer, kjer še bolj začne zapletati svoji razmerji z dolgoletno ljubeznijo Slyvio in študentko Naomi. Drugi pa je njegov deset let mlajši brat Ivan, nadarjeni šahist, ki se po ekshibicijski simultanki z desetimi (amaterskimi) nasprotniki še isti večer znajde v postelji s precej starejšo Margaret, njuni življenji pa se potem začneta vse bolj prepletati.

Siri Hustvedt
Kar sem ljubil
prevod: Staša Grahek
Cankarjeva založba

Najdba pisem v eni od prijateljevih knjig, ki so spremenila potek njegovega življenja, potegne prvoosebnega pripovedovalca, umetnostnega zgodovinarja Lea Hertzberga, nazaj v preteklost, da nam začne pripovedovati romaneskno zgodbo o dolgoletnem prijateljstvu s slikarjem Billom Wechslerjem. Ameriška pisateljica, pesnica in esejistka Siri Hustvedt (1955), ki smo jo v slovenščini že brali v romanu Poletje brez moških, nam v obsežnem romanu Kar sem ljubil iz leta 2003, morda svojem najboljšem delu, postreže z jasno in natančno izrisanimi liki ter kompleksno, suvereno izpisano zgodbo o dveh (intelektualno umetniških) parih, ki se v New Yorku spoznata v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, skoraj hkrati potem dobita otroka ter sta kasneje izpostavljena različnim in dramatičnim izzivom družinskega in poklicnega življenja. Širokopotezen roman.

Giuliano da Empoli
Kremeljski mag
prevod: Janina Kos
Mladinska knjiga

Kremeljski mag, neke vrste politična srhljivka, je suvereno spisan portret fiktivnega Vadima Baranova, lika, zasnovanega na resničnem Vladislavu Surkovu (1962), dolgoletnem tesnem sodelavcu Vladimirja Putina, njegovi »sivi eminenci« in človeku, ki je Putinu (z medijskimi spini) pomagal do vzpostavitve t. i. neliberalne demokracije po njegovem prihodu na oblast na prelomu v tretje tisočletje. Zgodba je zasnovana kot (večerno) srečanje med pripovedovalcem in Baranovim, kjer mu ta izpove svojo življenjsko zgodbo, od naukov njegovih prednikov (predvsem dedka), ki so ga poučili o ruski duši in delovanju tamkajšnje družbe, prek srečanja s sprva neizrazitim Putinom, in njegove levitve v novega ruskega imperatorja, ki smo mu priča tudi v sedanjosti. Roman o moči in oblasti.

Amor Towles
Lincolnova cesta
prevod: Anja Bakan
Hiša knjig

Roman Lincolnova cesta, nov prevod avtorja Plemiča v Moskvi, se odvije v desetih dneh leta 1954, ko se štirje mladeniči (trije od njih se poznajo iz prevzgojnega zavoda za mladoletne) po spletu (družinskih) okoliščin iz Nebraske sredi Amerike odpravijo po tej Lincolnovi cesti, ki je dolgo nazaj kot prva povezala obe obali Amerike. Najprej jih pot vodi proti Kaliforniji, kjer dva od njih vidita svojo prihodnost, potem pa se njihova pot dramatično preobrne in usmeri proti New Yorku. Avtor zgodbo, bogato z živopisnimi liki in njihovimi osebnimi zgodbami ter prikazom tistega časa, pripoveduje z različnih perspektiv, roman ceste pa bo navdušil tiste, ki jih zanima širjava Amerike in njeni povojni obeti, saj je cesta proti New Yorku ali Kaliforniji znamenje upa v boljše življenje.

Constance Debré
Love me tender
prevod: Eva Mahkovic
No! Press

V romanu Love Me Tender iz leta 2020, v katerem njegova avtorica, francoska pisateljica Constance Debré (1972), postreže z avtobiografsko zgodbo, izpisano v izbrušenem, surovem, minimalističnem in dramatičnem slogu. Debré izhaja iz znane malomeščanske francoske družine, tako da je doštudirala pravo, postala uspešna odvetnica, se poročila in rodila otroka … ter se začela neznosno dolgočasiti. Zato se je odločila za popolno spremembo svojega življenja, saj se je odselila, postala pisateljica in zaživela kot lezbijka. Ta radikalni preobrat je začel valovati okoli nje v nepričakovani smeri: nekdanji mož je – potem ko je izvedel za njeno novo spolno usmerjenost – začel s pomočjo socialne službe omejevati in potem tudi preprečevati njene stike s sinom, kar nas pripelje do neprizanesljivega avtofikcijskega poročila vse bolj izmučene matere, ki skuša zaživeti svoje novo življenje.

Douglas Stuart
Mladi Mungo
prevod: Jerca Kos
Mladinska knjiga

Na podoben, vendar precej ostreje zasnovan vsebinski teren se je Bookerjev nagrajenec Douglas Stuart (za roman Shuggie Bain) vrnil tudi s svojim drugim romanom Mladi Mungo, ki je izvirno izšel leta 2022. Mungo je petnajstletnik, ki odrašča v Glasgowu na začetku devetdesetih let, in je poln skrbi za zapito mater, njegov starejši brat Hamish pa je razborit mladenič, kot protestant močno nastrojen proti katolikom. Ko Mungo spozna katolika Jamesa, ki načrtuje odhod iz tega neperspektivnega življenja, se v njem nekaj premakne, zato ga poprosi, naj še malo počaka, da jih sam napolni šestnajst in bosta na pot v svet odšla skupaj. Roman dobi bolj surov zamah, ko mati, preplašena, da je njen sin morda gej, Munga pošlje na izlet z dvema moškima šovinistoma, ki ju je spoznala na terapiji odvajanja od alkohola, idilično taborjenje pa hitro dobi dramatični preobrat.

Ottessa Moshfegh
Moje leto počitka in sprostitve
prevod: Miriam Drev
Pivec

V romanu spremljamo mlado privilegirano Newyorčanko, ki se odloči, da si bo vzela eno leto počitka in sprostitve, potem pa bo začela znova. Doseči si želi stanje popolne hibernacije, pri čemer si pomaga z ogromnimi količinami pomirjeval. Njen cilj je pozabiti preteklost in postati nepopisan list. Njena hladna in odtujena starša sta že pokojna, druge družine nima, ob strani ji stoji le najboljša prijateljica, s katero imata odnos poln zavisti in medsebojnega prezira. Poleg tega obiskuje prismuknjeno psihiatrinjo dr. Tuttle, ki ji brez pomislekov piše debele šope receptov. Nazadnje poišče pomoč pri umetniku Ping Xiju, ki postane njen ječar, in tako štiri mesece preživi v popolni osami. Roman je postavljen v (oddaljeno) leto 2000, a odpira težave sodobne družbe.

Matei Vişniec
Načrtovana zmeda
prevod: Agata Šega, Klara Katarina Rupert, Klara Rus, Meta Kompara
Malinc

Odmeven roman znanega romunskega književnika opisuje pobeg glavnega junaka in njegovih staršev iz diktatorske Romunije, njegovo osamosvajanje (tudi od mame), propagandna sporočila zloglasne medijske hiše, pa tudi čudovito bogate premisleke o jeziku in poeziji. Vse to se odvija ob glavni zgodbi, v kateri spremljamo življenje mladega novinarja, ki dela na pariškem radiu. Skozi njegovo spoznavanje medijskega sveta začnejo umirati utopične ideje, ki jih goji o smotrnosti novinarstva v današnjem svetu, torej da »z informacijo lahko izboljšaš ljudem življenje«. Glavni junak uvidi resnico o delovanju medijev in njegovem vplivu na družbo – in to spoznamo tudi bralci.

Shelby Van Pelt
Nadvse bistra bitja
prevod: Manica Baša
Beletrina

Nadvse bistra bitja je kot svoj prvenec leta 2022 objavila Shelby Van Pelt, idejo zanj pa je dobila ob gledanju kratkega filma o neverjetno inteligentni hobotnici. Tak je tudi ogromni Marcellus, ki je na začetku romana že skoraj 1300 dni zaprt v akvariju, njegova prihodnja življenjska doba znaša le še kakih 160 nadaljnjih dni, ob tem pa ve precej več, kot si mislijo tisti okoli njega. Ena od njih je Tova Sullivan, ki je v tem akvariju (po moževi smrti) začela delati nočne izmene, tišina in mir pa ji omogočata, da lahko natančno skrbi, da je v njem vse zgledno pospravljeno – razen Marcellusovih vragolij, seveda. Ob tem ima Tovino življenje svojo temno plat: pred več kot tridesetimi leti je njen sin Erik na morju doživel skrivnostno nesrečo. Samotni duši, človeška in hobotničina, se v akvariju povežeta v prijateljstvo, kar ju skupaj odpelje v nesluteno prihodnost.

Abdulrazak Gurnah
Paradiž
prevod: Alenka Ropret
Morfemplus

Prvi prevod tanzanijsko-britanskega nobelovca iz leta 2021 je njegovo najbolj znano delo, ki je bilo ob izidu nominirano za več nagrad, tudi Bookerjevo. To je neposredno in realistično spisan roman, v katerem avtor odslikava tanzanijsko zgodovino z začetka 20. stoletja, osrednji lik pa je deček Yusuf, s katerim oče, sicer hotelir v dolgovih, poplača svoje obveznosti do Aziza, bogatega Arabca, ki je obenem vpliven trgovec. Yusuf mora zato kot sluga brezplačno delati za Aziza in tako se pridruži njegovi karavani, ki se nameni globoko v deželo, kjer jih čakajo presenečenja vseh vrst, od nasilja lokalnih plemen, ki jih srečajo na poti, po vrnitvi pa Yusufa že pričakata prva svetovna vojna in nemška vojska, ki zavzame Tanzanijo in tu za svoje vrste mobilizira afriške moške.

Tomas Espedal
Peš.
(Ali umetnost divjega in poetičnega življenja)
prevod: Marija Zlatnar Moe
Beletrina

Pohodništvo je tema marsikatere knjige, vendar pa roman Peš. norveškega avtorja Tomasa Espedala (1961) izstopa po svoji literarni dimenziji, saj mu je hoja zgolj osnova, na katero dodaja druge vsebine, predvsem zgodbo o človeku, ki zapusti dom in družino in sčasoma postane potepuh, v vandranju pa išče svojo notranjo osvoboditev. Vse skupaj se začne na domači ulici v Bergnu, sprva se pripovedovalec odpravi v domače hribe in do fjordov, od tam pa ga hitro odnese čez mejo v Wales, Španijo in na Bavarsko, potem pa še naprej, vse do Grčije in Turčije. Espedal pa ne gradi samo na popotnih pripetljajih in svojem notranjem življenju ter svoji preteklosti, temveč v svojo zgodbo dodaja tudi mnoge hodce iz zgodovine, njihova razmišljanja in izkušnje v zvezi s hojo ter njenimi osvobajajočimi lastnostmi.

Constance Debré
Play boy
prevod: Iztok Ilc
Škuc

Play Boy je eden izmed dveh romanov francoske avtorice, ki je letos izšel v slovenskem prevodu in njen prvi roman, ki je izšel dve leti pred Love me tender, leta 2018. V njem popisuje svoje prve lezbične izkušenje, ustvarjanje novih razmerij, (sprva boječega) tipanja v novi smeri, potem pa vse bolj izkušeno soočanje tako z novo (spolno) vlogo svojega telesa kot z negotovostjo, nepredvidljivostjo in kaotičnostjo, ki jih prinese novo poglavje v novem življenju.

Camila Sosa Villada
Pokvarjenke
prevod: Mojca Petaros
Mladinska knjiga

Avtobiografski roman iz leta 2019, ki ga je napisala argentinska transspolna igralka ter knjižna avtorica Camilla Sosa Villada (1982). V njem vzporedno pripoveduje več zgodb: po eni strani je to nenehno vračanje v mladost, ko je še kot mlad fant iskal(a) svojo (žensko) spolno identiteto, z njo pa trčil(a) ob očetov mačizem in nestrpnost, potem pa zapustil(a) dom in – to je druga pripovedna nit – se sredi Cordobe pridružil(a) »družini« travestik (za ta izraz se je po posvetu z avtorico odločila prevajalka), ki bivajo v rožni hiški tetke Encarne, v tej topli, živahni, strastni, bojeviti, a tudi ranljivi skupnosti duš, ki prodajajo svoje telo, pa skuša najti lastno luč na koncu svojega tunela.

Zoran Ferić
Potujoče gledališče
prevod: Mateja Komel Snoj
Beletrina

Fantastična, izvrstno izpisana saga o pisateljevi družini in njegovih prav posebnih prednikih, ki bralca najprej popelje v čas pred skoraj stotimi leti, nato ob zelo osebnih zgodbah Ferićevih starih staršev prepluje čase pred, med in po drugi svetovni vojni, zatem pa spozna še vse grenkosladke trenutke pisateljevega odraščanja. Ferićevega družinskega »potujočega gledališča« ne zaobidejo niti posledice balkanske vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je pustilo pečat, kot je slutiti, tudi na avtorju tega dela. Večkrat nagrajeni hrvaški pisatelj, sicer profesor hrvaškega jezika v srednji šoli, s Potujočim gledališčem potrjuje, zakaj ostaja eden najboljših sodobnih hrvaških piscev.

Alba de Cèspedes
Prepovedani zvezek
prevod: Mišo Renko
No! Press

Prepovedani zvezek, roman italijanske pisateljice Albe de Cèspedes (1911–1997) iz leta 1952, pisan kot dnevnik, se začne konec decembra 1950, ko Valeria Cossati, poročena mati dveh otrok, ki z družino živi v Rimu, mož pa ji že kar nekaj časa pravi mama, sledi impulzu, kupi zvezek in začne vanj, kot v nekakšnem procesu avtoterapije, zapisovati svoje življenje. Ko je to napisano in izpisano, začne v njem prepoznavati številne omejitve in redke priložnosti svojega življenja, ugotavlja, kako se je spremenila njena družbena vloga, odkar se je poročila in dobila otroke, začne se zavedati konservativnosti družbe, v kateri biva, in družbenega razreda, ki mu pripada, obenem pa jo pisanje napoti tudi k temu, da se začne spraševati, ali je njeno stanje končno ali ga lahko še spremeni.

Vera Mutafčieva
Primer Džem
prevod: Borut Omerzel
Goga

Fascinantni zgodovinski roman iz leta 1967, zasnovan na resničnih osebah in dogodkih, njegova avtorica pa je izjemna bolgarska zgodovinarka in pisateljica Vera Mutafčieva (1929–2009), tematizira življenje (Sultana) Džema (1459–1495), polbrata sultana Bajazida II., ki je zavzel osmanski prestol po smrti sultana Mehmeda II. Osvajalca. Avtorica nas v roman vpelje v trenutku Mehmedove smrti, ko seveda pride do velikih napetosti, potem pa nam s pomočjo različnih pripovedovalcev (gre torej za večglasno pripoved) predstavi Džemovo nadaljnje življenje in usodo, saj se ni hotel predati polbratu in se je po pomoč zatekel h krščanski Evropi, ki pa ga je uporabila kot svoj adut v bitki proti Turkom.

Hilary Mantel
Pripeljite obtožence
Thomas Cromwell knj. 2
prevod: Dušanka Zabukovec
Cankarjeva založba

Roman Pripeljite obtožence, (tudi) z bookerjem nagrajeno nadaljevanje zgodovinskega romana Wolf Hall, se začne kmalu po dogodkih iz prvega dela, osrednji zaplet pa je namera Henrika VIII., da se znebi svoje druge žene Anne Boleyn, ki mu ni dala potomca, saj je medtem že vrgel oko na Jane Seymour. To neprijetno nalogo zaupa kar Thomasu Cromwellu, svoji desni roki, ki mora, če hoče ostati na svojem položaju, »izumiti« kraljičin zločin. Cromwell koplje, da bi našel kaj, česar bi lahko obtožil Anne Boleyn, in tako se njena domnevna nezvestoba pokaže za dovolj trdno osnovo, na kateri bi lahko zgradil primer, ki bi vodil v njeno usmrtitev in izničenje zakona ter bi kralju odprl formalno svobodo do nove zakonske zveze. Virtuozni dialogi, gost pripovedni slog, široka paleta nastopajočih, vrhunsko pripovedovanje ter izjemen literarni slog.

Darko Cvijetić
Schindlerjev lift
prevod: Dijana Matković
Sanje

V svojem dramatičnem romanu Schindlerjev lift bosansko-hercegovski pisatelj Darko Cvijetić (1968) tematizira usodo stanovalcev rdeče stolpnice v bosanskem Prijedorju, zgrajene sredi sedemdesetih let. Avtor s svojim sugestivnim pripovednim darom postreže z njihovimi tragičnimi vojnimi zgodbami, ki so terjale življenja mnogih nekdanjih prebivalcev te stavbe. Naslov tega drobnega, a izvrstno zasnovanega in izpeljanega romana, je seveda aluzija na film Schindlerjev seznam (obstaja pa tudi proizvajalec dvigal s tem imenom), vendar pa nas Cvijetić, sicer predvsem pesnik, režiser in dramaturg, z njim nedvoumno opomni, da bi mrtve v stolpnicah, kjer smo živeli, prav lahko preštevali (in o njih pripovedovali zgodbe) tudi pri nas.

Benjamín Labatut
Slepa luč
prevod: Vesna Velkovrh Bukilica
Mladinska knjiga

Delikatesni knjižni sladkorček, s katerim je čilski avtor Benjamin Labatut (1980) izumil svoj žanr esejističnega romana, v katerem prepleta resnična življenja genialnih znanstvenikov, ki se spogledujejo tudi z norostjo, z izmišljenimi dogodki. Knjiga, ki je bila v ožjem izboru za mednarodno Bookerjevo nagrado, je gosto pisan, vijugavo stkan, z mnogimi žgečkljivimi detajli podmazan labirint življenjepisov nekaterih ključnih znanstvenikov 20. stoletja, ki so s svojimi izumi pomagali človeštvu, a mu kdaj tudi grozovito škodili (denimo Fritz Haber), obenem pa so v svojem času kot svetilniki znanja skušali spoznati (fizikalno) resnico sveta samo na sebi (Erwin Schrödinger), čeprav so se ob tem kdaj znašli tudi na robu osebnega propada.

Andreï Makine
Stari koledar njune ljubezni
prevod: Nadja Dobnik
Hiša poezije

Prvoosebni pripovedovalec romana, ki ga je kot svoje najnovejše delo leta 2023 objavil rusko-francoski pisatelj Andreï Makine (1957), prav dobro znan tudi pri nas (Francoski testament), se leta 1991 znajde na enem od manjših pokopališč ob francoski južni obali, kjer išče sled za nekim ruskim pesnikom, najde pa grobove mnogih ruskih izgnancev, nekdanjih plemičev, ki so se svojega naslova oklepali »kot berač svoje skodele« in si zato pred priimek dodajali členek de. Potem pa na klopi ob pokopališču (znova) zagleda starca, s katerim začneta kramljati. Ta ga s svojo zgodbo odpelje na začetek 20. stoletja, ko se je še kot mladi Valdas Bataeff na smrt zagledal v nekaj starejšo Tajo, ob tem, da se je kmalu na vse, vključno z njima, zgrnila krvava in nasilna doba … Tankočutno in sentimentalno!

Valérie Perrin
Sveža voda za rože
prevod: Mimi Podkrižnik Tukarić
Vida

Včasih se kaki romani s precej nenavadno in izvirno temo preprosto posrečijo, lepo »padejo« skupaj in nagovorijo občinstvo po vsem svetu. Sem lahko štejemo tudi Svežo vodo za rože, drugi roman francoske pisateljice in scenaristke Valérie Perrin (1967) iz leta 2018, v njem pa je glavna junakinja Violette Toussaint, nekdaj varnostnica na železnici, zdaj pa skrbna čuvajka pokopališča v majhnem francoskem mestu. Do svojih pokopanih varovancev ima (p)oseben odnos, saj skoraj za vsakega ve, kje leži in kdaj je umrl. Njeno notranje življenje je intenzivno, njeno zunanje življenje pa rutina, ki jo nekega dne zmoti prihod policijskega komisarja Juliena Seula, ta pa želi na tem pokopališču izpolniti materino željo in njen pepel položiti na grob popolnega neznanca. Kako je prišlo do tega? Dramatična zgodba, ki razkrije presenetljive človeške usode

Lea Ypi
Svobodna
Odraščanje na koncu zgodovine
prevod: Sandra Šukarov
Mladinska knjiga

Literarizirani avtobiografski spomini, v katerih Lea Ypi (1979), profesorica politične teorije na znameniti Londonski ekonomski šoli (LSE), rojena v Albaniji, popisuje odraščanje v državi, ki je bila – kljub relativni bližini – ves čas neznana in skrivnostna tudi za nas. Knjiga je obenem poročilo o tem, kako prihajajoča svoboda v Albaniji ni prinesla odrešenja, temveč nove ovire, kar je Leo Ypi odpeljalo v Italijo in potem še naprej v Veliko Britanijo, kjer pa se je akademsko ironično spet zbližala z marksizmom kot ideologijo, ki je v polovici Evrope v devetdesetih spodletela, ker po njenem mnenju ni bila dobro zastavljena, kar pa ne pomeni, da je za vedno odpisana.

Stefan Hertmans
Vzpon
prevod: Mateja Seliškar Kenda
Beletrina

Sloviti belgijski pisatelj Stefan Hertmans (1951), ki ga v slovenščini že poznamo po romanih Tujka ter Vojna in terpentin, je ob spoznanju, da je dolgo živel v hiši, ki je bila med drugo svetovno vojno dom zagrizenega visokega častnika SS, naredil to, kar zna najbolje: potegnil je za nit zgodbe, ki se mu je ponudila, in ji sklenil slediti, kamorkoli ga bo že pripeljala. Njegov roman Vzpon (iz leta 2022) je tako spretno zasnovan preplet detektivskega iskanja, pisateljske domišljije in (avto)biografije, ob tem pa osupljiv portret neke notranjosti, v kateri enako močno odzvanjata preteklost in sedanjost. Hertmansov pripovedovalec se v Vzponu povzpne skozi nekdanjo hišo od kleti do podstrešja, vse od najtemnejših globin do najsvetlejših višin sveta in človeške duše.

Adania Shibli
Zgolj detajl
prevod: Barbara Skubic
UMco

Dvodelni roman palestinske avtorice, ki na lanskem frankfurtskem knjižnem sejmu iz političnih razlogov ni prejela nagrade LiBeraturpreis, se začne poleti 1949, eno leto po tem, ko so tragični in nasilni dogodki, med palestinskim ljudstvom znani kot nakba, pripeljali do tega, da je bilo razseljenih in pregnanih približno 700.000 Palestincev. Izraelski vojaki v puščavi napadejo in brutalno ubijejo skupino beduinov, potem pa tudi palestinsko dekle. Čez mnogo let, nedolgo od sedanjosti, mlada ženska naključno izve za to dejanje in mu želi priti do dna. Raziskovanje dogodkov tistega dne jo vse bolj okupira, ne samo zaradi narave (tega) zločina, temveč tudi zato, ker je bil ta storjen natančno 25 let pred njenim rojstvom. Čeprav je zgodovinsko ta incident zabeležen zgolj kot detajl, jo prav povezava njenega življenja z življenjem nesrečne ženske odpelje na tvegano pot.

Brigitte Giraud
Živeti hitro
prevod: Mimi Podkrižnik
UMco

Izhodišče tega komunikativnega romana, ki je leta 2022 prejel goncourtovo nagrado, je preprosto: prvoosebna pripovedovalka se po približno dvajsetih letih naposled seli iz hiše, ki sta jo takrat kupila s partnerjem Claudom, ta pa se je potem tik pred vselitvijo smrtno ponesrečil z motorjem, ki si ga je po naključju izposodil od pisateljičinega brata. Ko zapušča hišo je torej čas za inventuro in natančen premislek glede takratne nesreče in podrobno analizo, serija katerih nesrečnih dogodkov je pripeljala do nje. Gre torej za nekakšno zaklinjanje alternativne osebne zgodovine, ki v vsaki potezi, vsaki odločitvi na križiščih življenja razmišlja o tem, kaj bi bilo, če bi usoda tam ubrala drugačno pot. Roman z ekonomično, skoraj dokumentarno, vendar angažirano literarno govorico.

Anna Świrszczyńska
Džingiskan v kopalnici
prevod: Jana Unuk
Mladinska knjiga

V zbirki Nova lirika, ki jo neutrudno ureja Andrej Ilc, je vsak novi naslov vreden pozornosti. Izpostavljamo pa poljsko pesnico Anno Świrszczyńsko (1909–1984), ki jo v slovenščini že poznamo po njeni drzni pesniški zbirki Baba sem iz leta 1972, v izboru pesmi Džingiskan v kopalnici pa lahko beremo njene pesmi, ki se raztezajo od njenega prvenca Pesmi in proza (1936) pa vse do njene posthumno izdane pesniške knjige Trpljenje in radost. Dodana je tudi njena zadnja pesem Jutri me bodo rezali iz leta 1984, napisana malo pred smrtjo. Pesnica je sprva črpala iz likovne in literarne tradicije, se potem preusmerila v feminizem, do konca pa je bila borka proti alkoholizmu. »Zdaj ležim na kirurški kliniki v Krakovu, ona stoji pri meni. Jutri me bodo rezali. Za oknom so majska drevesa, lepa kot življenje, v meni pa je ponižnost, strah in mir.«

Tone Škrjanec
Jutro ni bilo v načrtu
Zbrane pesmi 1997–2023
LUD Šerpa

Pesnik Tone Škrjanc je v režiji založbe LUD Šerpa (via Primož Čučnik) dobil prvorazredni tretma, ki so ga deležni le največji: Škrjančev »integral«, zbir vseh njegovih dosedanjih pesniških zbirk v eni sami knjigi, skupaj z lanskoletnim Indigom in seveda najbolj izpostavljeno zbirko Dihaj (2017), za katero je prejel osrednji slovenski pesniški priznanji: Jenkovo in Veronikino nagrado. Domišljeno spremno besedo h knjigi je napisal Gregor Podlogar, ki avtorja pozna vse od njegovih pesniških začetkov. Ambientalno, atmosfersko, tudi lirično pesnjenje, v katero pesnik lahko hipoma položi svojo zgodbo.

Tonja Jelen
Od točke nič
Litera

Tonja Jelen se po pesniškem prvencu Pobalinka (2016) in zbirki Greva, ostajava, saj sva (2020) predstavlja s svojo tretjo pesniško zbirko, nominirano tudi za letošnjo Veronikino nagrado, naslovljeno Od točke nič. Pesnica kljub temu ne začenja s točke nič, temveč nadaljuje in nadgrajuje teme materinstva, bolečine in boja, ki jih je zastavila v svoji dosedanji poetiki. Njene pesmi so intimne, žgoče, polne naboja in volje po novem začetku. Pesniški govorki daje moč bitje, ki žari v svoji nedolžnosti in čistosti. »Potegnil si me / ven // jaz te samo čuvam,« priznava nekje in v tej borbi za srečo je neverjetna in ganljiva krhkost, ki je tako zelo človeška in presunljiva. Verzi so kratki, pogosto prelomljeni, polni poševnic, premolkov, da lahko govorka zadiha in se opogumi za še en dan navzgor, naprej, stran od točke nič.

Ezra Pound
Pizanski Cantos
prevod: Miklavž Komelj
Slovenska matica

Pred nami je poseben del modernistične pesnitve The Cantos avtorja, ki je stremel k prenovitvi besede in človeštva, kar ga je paradoksalno gnalo k aktivnemu podpiranju sil osi med drugo svetovno vojno. Pizanski Cantos je edini del pesnitve, ki mu poznavalci priznavajo neko mero samostojnosti in deluje kot pesnitev znotraj pesnitve. Pesnik ga začel ustvarjati v kazenskem taborišču ameriške vojske v Italiji, zaprt v jekleni kletki. Med branjem naletimo na navezave ali citate skoraj v vsaki kitici, v pesnitvi pa med drugim najdemo tudi notne zapise, kitajske pismenke in besede v grščini. Prevajalec Miklavž Komelj je opravil veliko delo, ko je pesnitev opremil z obširnimi opombami in spremnim besedilom.

Milan Jesih, Mirko Bratuša
Tudi
Goga

Večkrat nagrajeni pesnik Milan Jesih je eden redkih slovenskih sodobnih poetov, ki na najvišji ravni in s presežkom ustvarja v rimani besedi. Z nič manj proslavljenim kiparjem Mirkom Bratušo, ki je prispeval risbe in fotografije detajlov svojih umetnin, sta tokrat uprizorila izvirno večpredstavnostno pesnitev, polno hudomušnih in mestoma zabavnih verzov brez dlake na jeziku. Bog(c)a, grizlije in komuniste, gostilne in točajke, pa Havano, Bovec in Kinšaso, plesnive sire, literarno vedo, Venerine položaje, tolovaje, rokovnjače, angele huligane – vse to in še več boste našli, če se odločite prebrati to knjigo. »Štirje ljubimci in ljubimke štiri / poleti ob mlačnih predvečerih / posedali so zunaj na terasi, / ko mrak se zgoščal je v temò počasi …«

Barbara Korun
Vnazaj
Pivec

Pesnica se v svoji osmi zbirki sooča z izgubo – tako osebno kot tudi širšo družbeno, ki jo sejejo predvsem vojne. Vnazaj je knjiga, ki tematizira žalovanje, smrt in umrljivost, staranje, poslavljanje, hkrati pa v pesmih lahko najdemo tudi radost življenja samega, radost vsakega vdiha, zavedanja, da si v telesu, da si (še) tu. Morda je ta radost mogoča prav zaradi občutenja bližine smrti, njene neizbežnosti, ki prikliče hvaležnost za drobne trenutke. V pesmih se prelivajo grenkosladka občutja življenja, ki so pogosto neubesedljiva. Jezik se pred velikimi bivanjskimi vprašanji, izgubami in bolečinami zdi nemočen – a pesnica vseeno piše: »samo ta list / ta svinčnik / moj šesti prst«. Morda je to edini način, na katerega se je mogoče spopasti s tem, kar je večje od nas. Zbirka je prejela nominacijo za Veronikino nagrado 2024.

Robert Simonišek
Vračanje k čistosti
Slovenska matica

Pesniška zbirka, za katero je bil avtor nagrajen z Jenkovo nagrado, vabi na introspektivno popotovanje. Vsaka pesem je kot tih odmev pesnikovega notranjega dialoga, prežet z občutljivostjo duše, v kateri se prepleta krhka lepota življenja z ostrimi resničnostmi človeškega bivanja. Skozi premišljene verze nam razkriva svoja čustva in duhovna razmišljanja, s katerimi ustvarja in stopnjuje napetost med notranjim in zunanjim svetom. Ves čas se premika med osebnim spominom in širšimi metafizičnimi razmisleki, vedno z občutkom spoštovanja do sveta, ki ga pozorno opazuje. Vsaka metafora je skrbno izbrana in omogoča večplastne pomene, s čimer ustvarjalec pušča svobodo in prostor bralčevi interpretaciji. Simoniškova sveža pesniška zbirka predstavlja pretanjeno ravnovesje med ranljivostjo in močjo ter med čistostjo in kompleksnostjo.

Za robom jezika
Antologija sodobnih pesnic Maribora
urejanje: Kristina Kočan
Litera

Antologijska zbirka, ki prinaša 24 glasov pesnic, med katerimi je bila najstarejša Angela Žužek, rojena leta 1902, najmlajša Ana Svetel pa leta 1990, je pomembno delo, saj obelodani tudi številna imena, ki so bila do sedaj spregledana. Urednica, tudi sama pesnica, je opravila temeljito raziskovalno delo, ki dokazuje, da žensko literarno ustvarjanje ni nekaj novega, temveč je bilo vedno prisotno. Osredotoči se na pesnice, ki so povezane z Mariborom in okolico. Imena, kot so Ada Škerl, Erika Vouk, prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo, Anja Zag Golob in Berta Bojetu Boeta, so širše poznana, antologija pa nam odkrije tudi manj (ali celo popolnoma) neznane avtorice, kot sta Tihomila Dobravc in Nada Fridau. Pomembno delo, ki prinaša raznolike poetike, vredne branja in (s)poznavanja.

Mojca Pišek
Globalni južnjaki
ilustracije: Mirjam Bešter
Litera

Knjiga novinarke, kritičarke in esejistke Mojce Pišek prinaša izbor esejističnih potopisnih besedil iz zadnjega obdobja, v katerih s svojim brezkompromisnim umom ter neprizanesljivim pisanjem zarisuje podobo globalnega severa in globalnega juga, premišljuje o tem, kdo je koloniziral koga in zakaj slednji še vedno pristajajo na svoj položaj. Ob tem skuša biti kar se da natančna in nazorna, kar denimo naredi že v začetku z definicijo ZDA, ki jo poimenuje združenodržavna, saj želi ločevati med pojmi, ki se nanašajo na enega ali oba ameriška kontinenta, na drugi pa na pojme, ki se nanašajo na Združene države Amerike. Njena besedila se vijejo od banan in njihove zgodovine, ki po njenem pripovedujejo zgodbo celotnega 20. stoletja, do Slovencev in njihovega odnosa do morja, o katerem razmišlja v sredogorski Arizoni.

Helena Koder
Krošnja z neznanimi sadeži
Mladinska knjiga

Rožančeva nagrada za esejistično knjigo 2024! V svoji knjigi z nežnim naslovom Krošnja z neznanimi sadeži je Helena Koder zbrala svoje večinoma že objavljene eseje iz obdobja približno petnajstih let (po letu 2009), v katerih se kaže kot pronicljiva bralka, ki z elegantnim, osebno podloženim pisanjem interpretira prebrano, ob tem pa ubeseduje tudi osebno perspektivo. Naj gre za portret prezgodaj umrlega mladeniča, ki sproži refleksijo, pesmi Petra Kolška, ki jih resneje odkrije šele po njegovi smrti, pa Milana Jesiha, ko v njegovi zbirki Tako rekoč uzre grozo praznine, ali pa film Nostalgija Andreja Tarkovskega, je Helena Koder natančna popisovalka prebranega, kar iz osebnih spoznanj občutljivo razširi v občo perspektivo, s tem pa izpiše eno najbolj premišljenih esejističnih knjig zadnjega časa.

Andrea Bocelli, Giorgio De Martino
Na poti
prevod: Ana Vogrinčič
Družina

Svojevrsten potopis, ki ga je ob pomoči Giorgia De Martina napisal Andrea Bocelli (1958), eden najbolj znanih italijanskih pevcev, tenorist, slep že od mladosti, a zato nič manj neustrašen v izpolnjevanju svojih stremljenj. Spomladi 2021 se je s svojo družbo, katere srce predstavlja njegova žena Veronica, iz Rima odpravil po starodavni romarski poti Via Francigena. Seveda Bocelli ni imel namena prehoditi cele poti, na pot se je odpravil s konjem in njegov cilj je bil priti do San Gimignana. Konj seveda ni le prevozno sredstvo, temveč pravi popotni tovariš, in če človek tega ne razume, za to kmalu poskrbi žival sama. Pot, ki je posuta z biseri italijanske kulture in zgodovine, je tako polna pripetljajev, kjer so imela glavno vlogo ravno ta živalska bitja.

Salman Rushdie
Nož
Premišljevanja po poskusu umora
prevod: Samo Kuščer
UMco

Avgusta leta 2022, tik preden je v New Yorku na enem od svojih dogodkov Salman Rushdie začel predavanje, je k njemu skočil napadalec, ga z nožem večkrat zabodel v trup, vrat in obraz ter ga hudo poškodoval. Rushdie je skoraj umrl in ob tem izgubil eno oko. Namesto da bi se umaknil iz javnosti, je že kmalu napovedal, da bo o okoliščinah tega dramatičnega dogodka, z usodnimi posledicami za njegovo življenje, napisal knjigo. Čez čas je razkril tudi njen naslov: Nož: premišljevanja po poskusu umora. S to iskreno knjigo Rushdie v neposrednem literarnem slogu premišljuje, kako je lahko prišlo do tega brutalnega napada, kaj ta pomeni zanj kot človeka in knjižnega ustvarjalca in kje je našel inspiracijo ter moč za ponovni dvig v normalno življenje.

Nataša Kramberger
Po vsej sili živ
Goga

Pisateljica in esejistka Nataša Kramberger (1983), ki bo februarja 2025 prejela nagrado Prešernovega sklada, se je pred leti preselila na kmetijo, jo prevzela in na njej poskusila združiti svoje kulturno udejstvovanje in kmetijsko delovanje. Rezultat tega je (bil) odmeven in nedavno ponatisnjen roman Primerljivi hektari (LUD Literatura), potem pa letos še vsebinsko sorodna knjiga Po vsej sili živ, virtuozen literarni hibrid, ki je razpet med izpovedjo kulturnice po letih kmetovanja, tegobah ter lepotah tega dela na eni strani, na drugi pa nežno, vendar odločno esejistično poročilo o vplivu podnebnih sprememb na življenja našega kmeta, kmetijstva in narave nasploh.

Slava Kurilov
Sam v oceanu
prevod: Lijana Dejak
Cankarjeva založba

Ruski oceanograf in potapljač Slava Kurilov (1936–1998) se je pred pol stoletja odločil, da bo iz tedanje tesno zaprte Sovjetske zveze pobegnil na zelo izviren način: udeležil se bo tamkajšnjega »križarjenja nikamor« (ogledovanja tujih dežel z ladijskega krova), potem pa bo, ko bo blizu enemu od filipinskih otokov, preprosto skočil v morje in odplaval v svobodo. Seveda pa se njegov načrt v praksi izkaže za bistveno bolj zahteven telesni izziv, saj ubežno plavanje v vodi traja tri noči in dva dni, tega pa spremljajo popolna izčrpanost in kasnejše halucinacije. Kako je Kurilovu to sploh uspelo zdržati, se razkrije v drugem delu knjige, ki jo je po njegovi smrti iz njegovih zapiskov sestavila njegova žena Jelena.

Rebecca Yarros
Četrto krilo
Empirjan, knj. 1
prevod: Maša Zupančič
Hiša knjig

Četrto krilo, fantazijski megahit, je spreten spoj ljubezenskega in fantazijskega romana. Rebecca Yarros, žena vojaka, ki dobro pozna delovanje tega poklica, in je spisala že vrsto t. i. vojaških romanc, s Četrtim krilom domiselno ujame pričakovane žanrske stalnice, da je vstop v branje tega romana prijetno domač. Zgodba vijuga med akcijo in poželenjem, brutalno tekmovalnostjo in tovarištvom, dobi pa krila, ko se pojavijo zares kulski zmaji. Seksi sodobna fantazija z odločno junakinjo, ki je videti privlačna tudi na pogled: slovenski prevod je na voljo z dvema različnima potiskoma roba knjige.

Avgust Demšar
Estonia
trilogija Vodnjaki, knj. 3
Pivec

Mariborski pisatelj Avgust Demšar, s pravim imenom Tomaž Zupanič, ki piše izključno kriminalke, je trilogijo Vodnjaki začel leta 2020 z romanom Cerkev, nadaljeval dve leti kasneje s Tajkunom, letos pa sklenil s kriminalnim romanom Estonia. V kriminalki se najprej znajdemo v jeseni leta 1994, ko se Ivini starši podajo na izlet z ladjo Estonia, ki tragično potone v viharnem vremenu. Potem pa se pomaknemo trideset let kasneje v pohorsko vasico Vodnjaki, kjer Iva prenavlja hišo svojih staršev, pri razkopavanju dvorišča pa delavci najdejo staro človeško truplo. Novica o najdenem okostju pride tudi do upokojenega policijskega inšpektorja Vrenka, ki si bolj kot vse drugo želi delati. In to kar na lastno pest, čeprav nima dovoljenj in pooblastil. Iskanje morilca (ali morilcev) se lahko začne … Namignemo lahko le to, da ima poleg naslovnega trajekta Estonia, pomembno vlogo tudi slovenska osamosvojitvena vojna.

Jeff VanderMeer
Izničenje
prevod: Igor Harb
LUD Literatura

Znanstvenofantastični roman Izničenje, sicer ohlapno umeščen v kategorijo new weird literature, je klasičen primer tega novega žanra: po eni strani gre za vsebino, ki jo gledalci filmov že poznajo, saj jo je v filmu z istim naslovom leta 2018 ekraniziral Alex Garland, prefinjeni režiser in avtor, ki poglobljeno misli sodobno znanstveno fantastiko, po drugi pa za unikatno prvoosebno pripoved biologinje, ki je vodja znanstvene odprave (že dvanajste po vrsti, vrnila se ni še nobena) s katero želi raziskati Območje X, na katerem veljajo drugačna pravila življenja in bivanja. Roman, ki preseneča in navdušuje tako s svojo imaginacijo kot izvedbo.

Jodi Picoult, Jennifer Finney Boylan
Nori med
prevod: Jure Šešet
Beletrina

Roman se odpre s pripovedjo Olivie, samohranilke, ki se je iz velikega mesta preselila na kmetijo, podedovano od staršev, s katero je v svojo oskrbo prejela tudi nekaj čebeljih družin. Z ljubeznijo opisuje skrb za te male delovne živali, in čeprav se v ozadju izrisuje slika boleče preteklosti, se zdi, da zdaj s sinom živita umirjeno življenje. Potem pa Olivia najde razbit čebelnjak in sledi medvedjih šap v snegu. Nato ji zazvoni telefon in življenje se ji obrne na glavo. To je bil dan D. Roman nas od tega trenutka dalje potegne v spiralo, iz katere se ne moremo iztrgati vse do konca. Olivijina pripoved, ki razkriva, kaj se je dogajalo po dnevu D, se izmenjuje s pripovedjo Lily, dekleta Olivijinega sina, ki nas seznani z dogodki pred usodnim dnem. Kako dobro zares poznamo svoje najbližje? Napeto!

Stephen King
Sijanje
prevedel: Marko Košan
Beletrina

Glavni lik te zdaj klasične knjižne (in tudi filmske) srhljivke Stephena Kinga iz leta 1971 je Jack Torrance, pisatelj, ki išče moment in navdih, zato se zdi, da je ponujena služba oskrbnika častitljivega hotela Outlook izven sezone kot nalašč za njegov nov začetek. Preselil se bo tja, pazil na prazen star hotel in imel dovolj časa, da napiše svoj roman, je Jackov načrt, ki se sprva še zdi uresničljiv, potem pa kmalu začne postajati jasno, da odmaknjena lokacija skriva veliko več, kot je bilo videti na začetku, saj preteklost hotela s svojimi zgodbami v obliki strašljivih sil vse bolj buta v sedanjost, na kar je še posebej občutljiv Jackov petletni sin Danny, obdarjen z nenavadnimi telepatskimi sposobnostmi. Pred njimi je zima, ki je eni ne bodo pozabili, drugi pa je niti ne bodo preživeli.

Kaja Bucik Vavpetič
Srebrne vezi
Cankarjeva založba

Avtorica, ki je v svetu angleške fantazijske romance poznana pod imenom Zoe Ashwood, se z romanom Srebrne vezi v tem žanru zdaj predstavlja tudi v svojem maternem jeziku. Junaka romana Mila in Gaber živita na Raškem skupaj z drugimi bajeslovnimi bitji, ki jih poznamo iz slovenskega ljudskega slovstva. Rusalke, psoglavci, čateži in domovoji se pojavljajo v zgodbi ob človeških likih, a jim niso enakopravni. Ljudje »nakaze« zasužnjijo s srebrnimi ovratnicami, zaradi katerih postanejo poslušne. Milin oče je še posebej krut, na silo se je poročil z njeno mamo rusalko, ki sta jo Mila in njen brat dvojček na skrivaj rešila ovratnice in s tem očetove nadvlade. Mila se, čeprav je na pol rusalka, na gradu ne počuti ujeto, a ko spozna upornika Gabra se tudi v njej začne prebujati skrita moč in želja po svobodi … Napeto in nežno, razburljivo v vseh ozirih.

Isaac Asimov
Temelji I.–III.
prevod: Igor Harb
Cankarjeva založba

Klasika znanstvene fantastike, ki jo je sprva za revijalno objavljanje pisal Isaac Asimov (1920–1992), trilogija, ki je pred desetletji dobila tudi nagrado hugo za »najboljšo književno serijo vseh časov«, nedavno so jo začeli pretvarjati tudi v televizijsko serijo, z njo pa je Asimov zastavil ambiciozen knjižni projekt, s katerim je znanstveni fantastiki vdihnil civilizacijske in politične dimenzije. Po vzoru knjige Zgodovina in propad rimskega imperija angleškega zgodovinarja Edwarda Gibbona si je Asimov zamislil galaktično cesarstvo, ki po dvanajsttisočletni vladavini začne stagnirati. Izumitelj Hari Seldon s svojimi matematičnimi modeli ugotovi, da bo kmalu padlo, kar bo prineslo tisočletja teme in tiranije – če se v to izračunano prihodnost seveda ne bo kdo skušal aktivno vmešati in jo vsaj malo preobrniti …

Jim Woodring
Frank
Forum Ljubljana

Nadrealistično fantazijski in psihedelično pustolovski Frank je nekakšen mešanec med mačkom in medvedom, ki ga je Jim Woodring ustvaril sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, videti pa je bil kot lik iz zlate dobe ameriškega underground stripa. Kultna stripovska figura, ki med svetovi prehaja brez besed, nikoli ni izzvala velikega komercialnega uspeha, zaradi eksperimentalno-domišljijskega pristopa pa je že ves čas visoko čislana med striparji. Slovenska izdaja prinaša 200 strani Frankovih prigod, knjiga kratkih stripov pa bo na zbirateljskih policah sodila pod nalepko »klasika«.

Katarina Šeme
Iz jame
VigeVageKnjige

Tudi drugi strip Katarine Šeme ima dokumentaren značaj. Tokrat se je lotila risanja resnične akcije reševanja nezavestne jamarke Ane, ki je trajala dvaintrideset ur in v kateri je Katarina tudi sama sodelovala kot pripadnica Jamarske reševalne službe. Navdihujoč strip s srečnim izidom je nastajal eno leto, likovni pristop pa je drugačen kot pri črno-belem prvencu. Tokrat dobimo barve in drugačno stilizacijo, drugačna pa je tudi svetloba, saj se večina dogajanja odvija v temačnem podzemlju, zato tudi na likovni ravni učinkuje kot pot iz teme v svetlobo. Preprosto dobra knjiga!

Hubert, Zanzim
Moška koža
VigeVageKnjige

Izviren, humoren, inteligenten in intriganten risoroman je prejel kar nekaj nagrad. Ne brez razloga; v njem sta avtorja Hubert Boulard kot scenarist in likovni umetnik Frédéric Leutelier – Zanzim, zasnovala zgodbo, s katero premeteno preigravata ustaljene spolne vloge. Dogajanje sta postavila v renesančno Italijo, kjer so poroke še vedno dogovorjene. V takem času živi osemnajstletna Bianca, ki jo botra tik pred poroko seznani s strogo varovano skrivnostjo: v ženskem delu rodbine že dolgo premorejo t. i. moško kožo, v katero lahko zleze ženska in se hipoma prelevi v pravega privlačnega moškega (dale so mu ime Lorenzo). Poleg tematik, kot so spol, vera, morala, ustaljeni družbeni konstrukti, se risoroman loteva tudi brezčasnega iskanja obojestranske in iskrene ljubezni.

Yuval Noah Harari, Daniel Casanave
Sapiens v stripu 1 – Rojstvo človeštva
Ilustrator: David Vandermeulen
Mladinska knjiga

Knjiga izraelskega zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija Sapiens: Kratka zgodovina človeštva je po izidu leta 2011 postala eno najbolj odmevnih del poljudne znanosti, saj je v vse bolj zapletenem času ponudila dovolj razumljive, a še vedno dvotirne razlage za razvoj človeške vrste in družb – prek biologije in zgodovine. Prvi stripovski del Rojstvo človeštva se ukvarja s sapiensovo poselitvijo sveta in z izrinjenjem neandertalskega človeka. Knjigo vodi več likov, ki so v dialogu s Hararijem in njegovo nečakinjo Zoe, akcijski in vizualni del pa tako doprineseta k razčiščenju nekaterih pojmov iz originalne knjige.

Gašper Krajnc
Zimske ptice
VigeVageKnjige

Zaključni del trilogije Mestne ptice – Vaške ptice – Zimske ptice se odvija sredi zimske hribovske krajine, Gašper Krajnc pa v njej preskoči nekaj desetletij in nas sooči s postaranim Ambrožem, ki je bil v prvi knjigi še nadobudni risar, zdaj pa je za njim dolga in uspešna književna kariera. Toda ostal je tudi brez ljubljene Mete, za razposajenega psa Oskarja pa ne more več skrbeti tako dobro kot poprej. Študiozen pristop – tako k zgodbi kot k likovni plati – pride tokrat še bolj do izraza, saj je tretji del najdaljši in tudi najbolj dovršen, kot tak pa nedvomno predstavlja enega domačih stripovskih vrhuncev leta.

David Graeber
Bulšihti
Teorija
prevod: Aleksandra Rekar
Založba /*cf.

Avtor, prezgodaj preminuli antropolog in soavtor knjige Pričetek vsega, bulšihte definira kot službe, ki so del napihnjenega administrativnega sektorja ali celo na novo izumljenih (pod)dejavnosti na področju korporativnega prava, akademske in zdravstvene administracije, upravljanja s človeškimi viri itn., za katere se zdi, da bi človeštvo lahko shajalo brez njih, ne da bi zato imelo veliko škodo. A ni samo to. Veliko bulšihtov podpira nesposobnost nadrejenih in osmišlja njihov položaj. Graeber je bulšihte razporedil v pet skupin: lakaje, silake, selotejparje, kljukičarje in biriče, vsak od njih pa odigra svojo vlogo v sodobnem kapitalističnem vrtiljaku, bodisi da ustvarja predstavo, da so pomembni res pomembni (denimo lakaji), ali pa skrbi za to, da lahko pomembneži oddajajo neustrezne (recimo pisne) izdelke, ki jih potem popravljajo in v red spravljajo selotejparji. Vse bolj aktualna knjiga!

Norman Davies
Izginula kraljestva
Zgodovina polpozabljene Evrope
Beletrina in Cankarjeva založba

V letos najobsežnejši zgodovinski študiji, bogati z zemljevidi in grafičnim materialom, se je Norman Davies, tudi avtor Zgodovine Evrope, v petnajstih poglavjih sprehodil po zgodovini polpozabljene Evrope. V njej se ves čas osredotoča na dve prednostni nalogi: želel je poudariti razliko med današnjimi in preteklimi časi ter raziskati vijugave poti zgodovinskega spomina. Ti prednostni nalogi sta ga vodili k zapisu vsakega poglavja v treh delih. Prvi del vsakega poglavja predstavi skico določene evropske lokacije, kot je videti danes, drugi del je posvečen predstavitvi »izginulega kraljestva«, ki je na istem območju obstajalo nekoč, v tretjem delu pa si ogledamo, koliko dandanes to izgubljeno kraljestvo še pomnimo – običajno je napol ali popolnoma pozabljeno. Od sovjetskega imperija do kraljevine Črne gore in od Aragonije na Iberskem polotoku do Burgundije na sedanjem območju Francije in Nemčije.

Chantal Delsol
Konec krščanske civilizacije
prevod: Saša Jerele
Družina

Francoska politična filozofinja Chantal Delsol v tem esejističnem delu osvetli razloge ter posledice zatona tisoč šeststo let stare krščanske civilizacije. Na konec tega obdobja – ki pa ga nikakor ne gre enačiti z zatonom samega krščanstva in je bil naznanjen že pred dobrimi dvesto leti s štirimi vélikimi zahodnimi revolucijami, med njimi francosko leta 1789, »smrtni udarec« naj bi mu zadal nastop (post)moderne ter »humanitarne« paradigme, v sklopu tega pa prenos morale z verske na državno institucijo –, pa gleda z dobršno mero optimizma. Zavzema se za vlogo vernikov kot ohranjevalcev temeljnih vrednot krščanstva, skratka izkazovanja in posredovanja teh vrednot z lastnim zgledom, ne pa »s silo«, ter odvrača od prakticiranja vere zgolj »zaradi videza« in skušnjav radikalizacije.

Dan Podjed
Krizolacija
Znanstveno branje o izoliranih ljudeh /
Fantastična povest o izoliranih ljudeh
Cankarjeva založba in Založba ZRC

Dan Podjed (1975) je vsestranski družbeno angažirani antropolog, avtor več strokovnih monografij, v zadnjem obdobju pa je stopil na novo osebno in raziskovalno področje, kar je pripeljalo do dveh novih, med seboj povezanih knjig z enakim naslovom Krizolacija in različnim podnaslovom. Ena je znanstvena monografija, druga pa leposlovna fantastika, obe pa govorita o novem stanju sveta, v katerem je kriza postala nova normalnost, ali kot pravi avtor: »Iz covida-19 je svet padel neposredno v vojno v Ukrajini, nato v vojno v Gazi, potem nam je padlo nebo na glavo … Krize ni konec, zato postajamo vse bolj izolirani, osamljeni, več časa preždimo med zasloni in med štirimi stenami.« Vse krize sprožajo družbene patologije, z njihovimi posledicami pa se soočamo še danes, zato je pomembno, da o tem beremo in premišljujemo.

Sarah Bakewell
Moč humanizma
Sedem stoletij svobodomiselnosti, raziskovanja in upanja;
Humanistično prizadevanje za življenje po meri človeka
prevod: Niki Neubauer
UMco

V svoji najnovejši knjigi Moč humanizma, najbolj ambicioznem in celovitem delu doslej, angleška humanistka Sarah Bakewell (1963) zajema (zlasti) obdobje sedmih stoletij, od 14. stoletja do našega časa, in raziskuje pojem humanizma, njegove temelje ter njegov razvoj. Popelje nas na izjemno intelektualno popotovanje od zgodnjih literarnih zagnancev štirinajstega stoletja (Boccaccio, Dante, Petrarka) do sodobnih sekularnih aktivistov, od Erazma Rotterdamskega do esperanta, od prvega anatoma Andreasa Vesaliusa do agnostikov, od Christine de Pizan do Bertranda Russlla in od Voltaira do Zore Neale Hurston. Pod drobnogled tako vzame presenetljivo raznolikost najbolj vidnih predstavnikov humanizma, ki so si prizadevali za uveljavitev znanstvenih in racionalističnih idej ter poudarjali pomen moralnega življenja.

Gregor Pavlič
Na križpotju oblik
Geometrija skozi čas
Vida

Knjiga predstavlja izvirni domači presežek tako na vsebinskem kot oblikovnem nivoju, saj je opremljena s stotinami vsebinsko povednih fotografij, prikazov in grafikonov. Avtor nas v njej popelje po človeški zgodovini, pri tem pa ga zanima, kako so geometrične zakonitosti pri svojih bivališčih, svetiščih in umetnosti uporabljali tedanji ljudje, raziskuje, kje se geometrija že sama po sebi pojavlja v svetu narave, razkriva izvrstno znanje starodavnih matematikov, razloži, kako so geometrijo uporabljali v starem Egiptu, antični Grčiji, od Talesa do Evklida, potem pa pride do sodobnih geometričnih izzivov, preigra geometrijske paradokse, optične prevare in izdelave cerkvenih vitražev, kipov, slik in arhitekturnih stvaritev, denimo katedral in njihovih zvonikov, ki izhajajo iz geometrijskih zakonitosti. Zaključni poglavji sta posvečeni geometriji v vojaških škornjih in tamkajšnji opremi ter t. i. zdrobljeni, torej fraktalni geometriji.

Herman Pontzer
Pokuriti
Kako res porabiti kalorije, ostati zdrav in znižati telesno težo
prevod: Niki Neubauer
UMco

Na podlagi obsežnih terenskih raziskav, ki jih je antropolog Herman Pontzer opravil pri obstoječih staroselskih plemenih lovcev in nabiralcev, pri čemer je bil res temeljit, saj teh ljudstev ni zgolj opazoval, temveč živel z njimi, je proučil, kako se njihov življenjski slog odraža v presnovi, torej načinu, kako njihova telesa porabljajo energijo, pri tem pa pod drobnogled vzel povezavo med gibanjem in presnavljanjem. V svojih raziskavah se je osredotočil predvsem na dnevno porabo energije ter računal, koliko energije porabi naš bazalni metabolizem, koliko pa je »pokurimo« z gibanjem (hojo, tekom, vzpenjanjem, plavanjem itn.). Njegova ugotovitev: staroselci kljub več gibanju ne porabijo veliko več kalorij, telo se namreč odziva dinamično in prilagodljivo, kar je tudi razlog, da je res težko izgubiti odvečno telesno težo – vendar pa Pontzer vseeno ponudi tudi pot do tega. 

Jasmina Jerant
Primer: Anhovo
Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo
Mladinska knjiga

Jasmina Jerant (1980), filozofinja in politologinja, je s knjigo Primer: Anhovo napisala družbeno, politično, zgodovinsko, gospodarsko, okoljsko, antropološko, (preiskovalno) novinarsko in osebno pripoved o eni najbolj tragičnih zgodb slovenske moderne zgodovine: posledicah dolgoletne proizvodne uporabe azbesta v Anhovem. Bere se kot kriminalka, tragedija in vrhunsko raziskana in napisana novinarska zgodba hkrati. Motiv za raziskovanje tako kompleksne in hkrati skrajno občutljive teme je bila bratova smrt – umrl je zaradi azbesta. Avtorica je potem vzpostavila stik z anhovskimi domačini in aktivisti in tako nastala je zgodba srednje Soške doline, kot jo pripovedujejo lokalni ljudje in kot jo pišejo raziskovalci, zdravniki, zgodovinarji, okoljevarstveni aktivisti. Je tudi zgodba o dvoličnosti azbesta, minerala, ki na eni strani omogoča službe ljudem v dolini, na drugi pa jim jemlje zdravje in tudi življenje.

Andraž Rožman
Tega se ne da izbrisati
Goga

Tega se ne da izbrisati je knjiga o birokratskem etničnem čiščenju, ki ga je v letih po slovenski osamosvojitvi doživelo – in ne nujno preživelo! – 25.671 ljudi. Andraž Rožman, (nekdanji) novinar in avtor knjig Trije spomini in Titov sin, je k raziskovanju in opisovanju izvirnega greha slovenske državnosti pristopil z metodologijo velike beloruske pisateljice in Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Opravil je dolge, poglobljene, skrajno intimne in tenkočutne intervjuje s štiridesetimi ljudmi, ki so doživeli izbris, njihovimi otroki (prav tako žrtvami slovenskega institucionaliziranega nacionalizma) ter aktivisti. Sogovornikom je – seveda z dokumentaristično montažo – v celoti prepustil naracijo. Zgodba o aktivizmu, o moči civilne družbe, o skupnosti, prijateljstvu in tovarištvu, o ljubezni.

Peter Attia, Bill Gifford
Živimo dlje
Znanost in umetnost dolgoživosti
prevod: Urška Pajer
Primus

Eno najodmevnejših del iz zadnjega obdobja, ki se posvečajo dolgoživosti in potem do nje, je Živimo dlje, napisal pa ga je ameriški onkolog Peter Attia. V njej se je potrudil celovito, obenem pa tudi praktično predstaviti izziv dolgoživosti. Attia, sicer maratonski plavalec in kolesar, v tej obsežni knjigi podrobno obdela genetske predispozicije ter njihovo izhodišče za različne (tudi rakave) bolezni in impulze iz okolja, ki jih lahko povzročijo, potem pa se po vrsti posveti ključnim (prvim) pogojem za dolgo in aktivno zdravo življenje, od prehrane prek pomembnosti različnih vrst telesnih aktivnosti (vključno z vajami za moč in ravnotežje) pa vse do spanja in uravnovešenega čustvenega življenja.

Aleksej Varlamov
Mihail Bulgakov
prevod: Borut Kraševec
LUD Literatura

Bulgakov je seveda najbolj znan po svojem eposu Mojster in Margareta, izurjeni pisatelj, publicist in literarni zgodovinar Aleksej Varlamov (1963) pa nam zgledno in podrobno predstavi njegovo življenjsko pot in ustvarjanje od prve svetovne vojne, ki se je je udeležil kot zdravnik, prek pisateljskih in gledaliških začetkov, kratke slave, povezane z dramo Dnevi Turbinovih, nastalo po romanu Bela garda in njegovega zapletenega odnosa s Stalinom, do antibulgakovske gonje v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in njegovega zasebnega življenja, zlasti treh žena, pri čemer je bila tretja, Jelena Sergejevna, prototip za Margareto v njegovem ključnem romanu Mojster in Margareta, ki je – tudi z njenim angažmajem in številnimi uredniškimi odločitvami – v knjižni obliki izšel šele več kot četrt stoletja po njegovi smrti leta 1940. Najpopolnejši življenjepis Bulgakova doslej!

Douglas Smith
Rasputin
Vera, oblast in zaton Romanovih
prevod: Matej Venier
Beletrina

Skrivnostni Rasputin (1869–1916), menih in mistik ter ena najbolj spornih figur v ruski zgodovini, več kot sto let po svoji nasilni smrti, do katere je prišlo zaradi – po mnenju zarotnikov – njegovega prevelikega vpliva na zadnjega ruskega imperatorja Nikolaja II. in njegovo ženo Aleksandro, še zmeraj vznemirja. Ameriški zgodovinar Douglas Smith (1962), specialist za rusko zgodovino, se je zato odločil, da bo njegovo življenje raziskal z vsemi razpoložljivimi viri ter ga temeljito osvetlil z vseh perspektiv, rezultat pa je monumentalna biografija, ki se lahko kosa z najobsežnejšimi prevedenimi življenjepisi, ki smo jih dobili v zadnjem obdobju. Knjiga za tiste, ki želijo razumeti, kako je pred stoletjem delovala ruska oblast.

Édouard Louis
Spremeniti se: metoda
prevod: Andrej Peric
Založba /*cf.

Spremeniti se: metoda je sklepni del trilogije francoskega družbeno angažiranega pisatelja Édouarda Louisa (1992), ki jo tvori s knjigama o mami (Boji in preobrazbe neke ženske) in očetu (Kdo mi je ubil očeta). V njej Louis pripovedni zorni kot obrne nase ter precizno analizira, kako je dejansko opravil s svojim prejšnjim jazom, saj je s sistematičnimi potezami, kot so bile zamenjava imena, predrugačenje obraza, več operacij, izničenje severnjaškega naglasa itn., uspel vstopiti v francosko družbeno in kulturno smetano, kjer se je udeleževal razkošnih večerij, se ljubil z moškimi, ki so jim po stenah viseli Picasso in Monet, bival v hotelih, v katerih je ena noč stala več, kolikor je njegova družina zaslužila letno, ter si nasploh prizadeval popolnoma izbrisati svojo preteklost in pripadnost nekdanjemu družbenemu razredu.

Marija in Andrej Štremfelj
Moč noči je v svetlobi zvezd
Štremfelj

Moč noči je v svetlobi zvezd prvega zakonskega para, ki je skupaj stopil na Mount Everest ni knjiga o alpinizmu, temveč o pohodništvu, vendar ne prav običajnem: Štremflja sta namreč opravila t. i. Veliko himalajsko pot, približno 1700 kilometrov dolgo pustolovščino, ki ni posebej označena, poteka po različnih treking poteh ter preči celoten Nepal od njegovega severovzhoda do severozahoda ter se vzpne tudi na višino 6000 metrov. Trimesečna pohodniška avantura, ki sta jo Štremflja opravila skupaj z nosači, je iskriv in iskren reportažni potopis, ki pa v sebi skriva mnogo več, saj je dvoglasno podana pripoved prepredena z bistrimi ugotovitvami o samotnem (in še skoraj prvobitnem) življenju v obiskanih krajih, hkrati pa je tudi popolna in zgoščena metafora njunega partnerskega življenja.   

Iztok Tomazin, Tomo Virk
Naveza
Beletrina

V obliki dvogovora spisana knjiga je poročilo dolgoletne plezalne naveze zdravnika in reševalca Iztoka Tomazina in profesorja in literarnega teoretika Toma Virka. V njej so popisani (večinoma skupni) spomini na alpinistične avanture tako v domačih gorah kot v tistih čez lužo, a ne glede na dolgoletno alpinistično udejstvovanje in kariero izzivi ostajajo (denimo Čopov steber), zdaj obloženi že tudi z leti, ko je za njihovo uresničitev treba najti ozko časovno okno, v katerem sta pripravljena tako telo kot soplezalec. Naveza je hvalnica goram, kot tudi medsebojni odvisnosti in zaupanju v gorah, ko visiš na skupni vrvi in te prevevajo podobne misli, poleg bogatega izpovednega jezika pa jo krasi tudi obsežen blok barvnih fotografij.

Irena Cerar
Svetišča narave
Sedem tednov vseživosti
fotografije: Borut Peterlin; zemljevid: Manca Kovačič
UMco

Izvirno naravopisno delo, ki je prejelo Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma za naj knjigo. Irena Cerar, avtorica priljubljenih izletniških vodnikov, si je zadala prav poseben izziv: za sedem tednov se je odpravila v naravo, da bi vsakega od najbolj značilnih slovenskih habitatov (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina) izkusila na lastni koži – ne le kot mimogredna pohodnica in popotnica, temveč tudi kot pozorna opazovalka in premišljevalka. Poti in bivanja so avtorico vodili od samotne koče v divjini kočevskega gozda, med pastirje in volkove v planine pod obronke slovenskih gora, ob rečne struge prekmurskih ravnic, v Škocjanske jame z bogato raziskovalno zgodovino, na slovensko obalo, v soline in še kam. Izvirna kombinacijo terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv.

Nika Matanović
Betonski labirint
Pivec

Jan, Tiana, Ana in Tine odraščajo v »betonskem labirintu«. Spremljamo jih od tretjega do osmega razreda, v tem času pa se veliko spremeni. A ne glede na to, koliko se med seboj oddaljijo, vedno najdejo pot nazaj drug k drugemu in k zatočišču v mali zaplati gozda, kjer so začeli svoje prijateljstvo. Prve izkušnje iskanja svojega mesta v družbi, občutka sprejetosti ter oblikovanja lastne identitete nas močno zaznamujejo in to čutijo tudi štirje prijatelji iz Labirinta. Zgodba je umeščena v urbano okolje, tudi problematike, ki jih načenja, so aktualne – od težav s samopodobo pa do nasilja v družini. To je že tretji roman mlade avtorice, ki je svoj prvenec Brez panike napisala pri trinajstih letih, prebila pa se je z odmevnim romanom Razred iz leta 2016.

Diana Wynne Jones
Čarovnik Howl in gibljivi grad
prevod: Maruša Lorger Bračič
Sanje

Magična fantazijska zgodba se dogaja v deželi Ingariji, kjer največjo grožnjo predstavlja čarovnica iz Pustinje, v hribih pa se pojavi tudi nenavaden grad čarovnika Howla, ki preži na mlada dekleta in se hrani z njihovimi dušami – vsaj tako se govori. Glavna junakinja je Sofija, ki zase misli, da ni nič posebnega in da jo čaka nezanimiva usoda. Potem pa v njeno prodajalno klobukov nekega dne vstopi sama čarovnica iz Pustinje in jo z urokom spremeni v starko. To jo spodbudi, da se odpravi od doma in najde način, da si povrne mladost. Po pomoč se zateče v Howlov grad, tam pa sklene dogovor z ognjenim demonom, da bosta drug drugemu pomagala. Sofija se mora soočiti s preizkušnjami, v katerih pa spozna svojo pravo moč in vrednost. Topla zgodba za mlade in stare, po kateri je nastala tudi istoimenska animirana filmska uspešnica.

Špela Frlic
Dekle, obljubljeno soncu
ilustracije: Ana Zavadlav
Mladinska knjiga

Pripovedovalka in raziskovalka ljudskih pravljic Špela Frlic se je lotila edinstvenega projekta, rezultat katerega je izbor devetindvajsetih bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih pripovedi. Rdeča nit so usode junakinj na prehodu iz deklištva v ženskost in njihove strategije preživetja v izrazito patriarhalnem okolju. Te pravljice niso nič kaj pravljične, temveč pogosto krute in temačne z izrazitim podobjem. V skrivnostne pokrajine pravljičnega sveta nas popeljejo atmosferične ilustracije Ane Zavadlav, ki vzpostavijo vizualni kontekst za branje in doživljanje pravljice. Celostno zaokroženo delo je gotovo presežek tudi v svetovnem merilu, saj je prva zbirka, ki združuje ljudske zgodbe z ženskimi glavnimi junakinjami z balkanskega prostora, zbirka pa je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela tudi nagrado za najlepše oblikovano knjigo za otroke in mladino.

Maša Ogrizek
Gospodična z monstero
ilustracije: Eva Mlinar
Mladinska knjiga

Mladinski roman Maše Ogrizek, ki se ne boji težjih tematik in bralce nagovarja na odprt način, s tem pa jih vabi v razmišljanje in dialog. Glavna junaka romana, Cecilija in Vanja, se na prvi pogled zdita nenavaden par, a se dopolnjujeta. Cecilija je mlada ženska, ki živi sama, brez partnerja in otrok. Vanja pa je otrok, ki ga je zapustila mama, čez poletje pa začasno tudi oče. Cecilija tako postane nekakšna njegova nadomestna mama, čeprav je Vanja v nekaterih ozirih bolj izkušen od nje. Gre za roman o osebnem odpiranju: Cecilija se odpira navzven – svetu, ljudem, izzivom, Vanja pa navznoter – v svoj notranji svet in v svoja (potlačena) občutja. Zgodbo, ki pokaže, da bi moralo biti vsakemu izmed nas dopuščeno živeti lastne odtenke življenja, dopolnjujejo ilustracije Eve Mlinar.

Angela Nanetti
Moj dedek je bil češnjevo drevo
ilustracije: Damijan Stepančič
prevod: Veronika Simoniti
Mladinska knjiga

Glavni junak tega mladinskega romana je Toni, ki nam pripoveduje o svojem življenju, razpetem med dva svetova. V mestu življenje poteka rutinsko, po pravilih. Popolnoma drugačno pa je življenje na deželi, kjer živita babica Teodora in dedek Avgust. Tam preganjata kokoši in gosi, nemalokrat pa jima iz ust uide kaj, kar se v mestu nikakor ne zdi primerno. Po smrti babice Teodore je dedek Avgust zelo osamljen in Toni vse pogosteje zahaja na deželo, kjer mu je bolj všeč kot doma. Dedek ga nauči splezati na prelepo češnjo, ki uspeva na vrtu, preda pa mu tudi znanje, ki mu bo pomagalo videti svet v lepši luči. Izredno ganljiv roman izpod peresa priznane in mednarodno uveljavljene italijanske pisateljice, ki se ukvarja s temami odraščanja, ločitve staršev in smrti bližnjih.

Anja Portin
Radio Popov
ilustracije: Miila Westin
prevod: Julija Potrč Šavli
KUD Sodobnost International

Alfred je eden izmed Pozabljenih otrok. Ko njegov oče spet odpotuje, njega pa pusti samega brez hrane in denarja, od skrbi ne more več spati. Zato v gluhi noči sliši nekoga, ki prisluškuje pred vrati stanovanja. Nato skozi režo za pisma pade časopis, z njim pa majhno dišeče jabolko. Naslednjo noč Alfred pričaka skrivnostnega raznašalca časopisov … in sreča Amando Listovec, ki ponoči hodi okrog zato, da lahko pomaga Pozabljenim. Alfred pri njej najde prototip radia, ki ga je izumil ruski fizik Aleksander Stepanovič Popov. Z njim odkrije, kako bi lahko še sam pomagal Pozabljenim otrokom … Čarobna in ganljiva knjiga finske pisateljice, ki je letos obiskala Slovenijo, govori o osamljenosti in poti iz nje, leta 2020 pa je prejela nagrado za najboljše finsko mladinsko in otroško delo.

Marguerite Abouet, Clément Oubrerie
Aya iz Yopougona 1
VigeVageKnjige

Marguerite Abouet, scenaristka iz Slonoščene obale, je s Clémentom Oubreriejem leta 2005 ustvarila prvi del zdaj že legendarne Aye iz Yopougona, ki je v več nadaljevanjih izšla v številnih državah. Abouet je želela prikazati običajno življenje v Afriki, ki ne bi tematiziralo samo vojn in revščine, kar mediji na Zahodu izpostavljajo najbolj pogosto. Iz likovne govorice vejeta stilistični humor in realizem okolja. Da gre za samosvojo mlado damo, ki ni samo lepa, ampak tudi zelo pametna, in si želi postati zdravnica, spoznamo skozi zgodbo o ljubezenskih izzivih nje in njenih prijateljev.

Tadej Golob, Janez Jalen, Peter Škerl
Bobri: strip
Škrateljc

Janez Jalen je skozi življenje nihal med kariero duhovnika in pisatelja. Najbolj znan je njegov tridelni roman Bobri, ki ga je spisal med drugo svetovno vojno in pripoveduje dinamično zgodbo mostiščarjev, ki so pred štiri tisoč leti živeli na področju poplavljenega Ljubljanskega barja v plemenskih skupnostih. Stripovska interpretacija sage, primarno namenjena mladim, je Škerlov likovni presežek, saj nam svet kolišč približa v avtorskem slogu, a nazorno, akcijsko in v zemeljskih barvah, sama pripoved pa se – z mnogimi proznimi posegi, ki skušajo ujeti kompleksnost originala – oddaljuje od stripovskega jezika.

Isabella Cieli, Noemi Marsily
Mohi
Mladinska knjiga

V Bologni nagrajen otroški strip je izredno simpatična stvaritev avtoric, ki s tehniko navadnih barvnih svinčnikov ustvarita zgodbo o letovanju v avtokampu. Tam se srečajo otroci iz različnih držav, njihov način sporazumevanja – jezik je namreč tako most kot tudi ovira – pa se prenese na gestikulacijo, drobna dejanja in pomagala, ki so v naravi vedno pri roki: zvoki, predmeti … Lucy torej sreča Romana, njun stik pa je buren, vse dokler se ne naučita sporazumevati. Minimalistična knjiga je polna vzdušja in otroške naivnosti, besed pa je komaj za vzorec, kar dogajanje le poglobi. Prva liga!

Lovro Matič, Tomaž Lavrič
Gala v galeriji
Mladinska knjiga

Je na sončni strani Alp sploh še kdo, ki ne pozna znamenitega Gala v galeriji (1981) Svetlane Makarovič? Učeni škrat, ki je otrokom približal številne umetnine Narodne galerije, je tokrat dobil nenadejano družbo: navihano škratico Galo izpod Rožnika, ki se začne ob njegovih razlagah nadobudno zanimati za umetnost. Tako si v galeriji ogledata Robbov vodnjak, Kofetarico (»Najlepša slika za častilce / slikarke ­ Ivane Kobilce. / Kofe se včasih kavi pravi, / še pomembno Gal pristavi.«), Sejalca (»Ker mu je vroče, vse hitreje / stopa in pšenico seje, / potem se pod kozolec skrije / in si v senci odpočije.«), Trobentača (»Gali je prav všeč. / – Meni pa ne preveč, / – pravi Gal čemerno, / je preveč moderno.«) ter druga umetniška dela. Nadvse posrečena in poučna knjiga enega naših najboljših ilustratorjev, ki jo boste prebirali znova in znova.

Simon Purger
Kratka zgodovina Slovenije
ilustracije: Gorazd Vahen
Mladinska knjiga

Knjiga prihaja izpod peresa učitelja, ki se vsakodnevno srečuje z mladimi in ve, kako radi imajo kratke in jedrnate povedi. Slike, ilustracije, stripovski oblački in časovna premica še dodatno poskrbijo, da se bo znanje o naši preteklosti in sedanjosti zlahka usidralo. »Brez korenin ni drevesa,« pravi avtor, ki nas popelje na sam začetek človeške zgodbe na današnjih slovenskih tleh, skozi čase, ko se je beseda Slovenija prvič sploh pojavila, pa do takrat, ko je postala samostojna država, v kateri živimo danes, in še malo naprej, ko se je pridružila družini Evropske unije. V štiriindvajsetih dinamičnih poglavjih izvemo veliko o skupni zgodovini, pri čemer pa nas avtor spodbuja, naj ne nehamo odkrivati preteklosti in se učiti od nje. Za vse vedoželjne, ki bodo krojili nadaljnjo pot naše države.

Annabel Griffin
Svet kamnin in fosilov
prevod: Maja Jug Hartman
besedilo slovenskega dodatka: Jure Žalohar
Hart

Zemlja je velikanska kamnita krogla, ki jo v 70 odstotkih pokrivajo oceani. Tam je njena skorja tanjša, na preostalem delu, kjer so celine, pa je Zemljina skorja debela tudi do 40 kilometrov, v njej pa so res stare kamnine in fosili. Sodobno oblikovano knjižno gradivo, ki razkriva kamnite skrivnosti o daljni preteklosti našega planeta, je izvirno nastalo v Veliki Britaniji, prinaša pa tudi cel razdelek o fosilih Slovenije, ki ga je za to izdajo pripravil domači znanstvenik in raziskovalec Jure Žalohar. Okamnelo življenje in fosili v Sloveniji je bila tudi tema letošnjega tekmovanja iz znanja biologije za Proteusovo priznanje. Ali veste, katere so najpomembnejše fosilne najdbe v Sloveniji?

Jennifer N. R. Smith
Svetlikanje
prevod: Tina Bilban
Miš

Poljudnoznanstvena knjiga za mlade (in tudi odrasle) v zelo velikem formatu bralca popelje v čudežni svet bioluminiscence. Ilustracije v knjigi so ustvarjene s posebno tehniko, zato se zdi, da se zares svetlikajo in kar izstopajo s papirja, to pa je šele začetek! Avtorica nas povabi na neverjetno popotovanje med živalmi, rastlinami in drugimi živimi bitji, ki v temi začarajo s svojo svetlobo. Spoznamo različne načine in učinke svetlikanja, mnoge zanimivosti in neverjetne podatke, avtorica pa poudari tudi pomen raziskovanja in ohranjanja narave. Knjiga odgovori prav na vsa vprašanja o dani temi in še na kakšno več, ob tem pa ostaja strokovna, jasna in predvsem neverjetno privlačna.

Juan Kruz Igerabide
Grigor in čebela
ilustracije: Concetta Probanza
prevod: Neža Smrdel et al.
Malinc

Šestletni Grigor nekega dne zasliši droben glasek, ki kliče na pomoč. Čebela se duši, ujeta med cvetnimi lističi! Tako se začne prijateljstvo, ki mu odpre vrata v svet živali. Prvi razdelek knjige niza zgodbice o živalih v parku, drugi o živalih v živalskem vrtu, tretji pripoveduje, kako je bilo, ko je bil Grigor v bolnišnici, četrti o dogajanju na kmetiji. Vseh 30 subtilnih zgodbic baskovskega pisatelja in pesnika govori o čustvih, o otroštvu in odraščanju, hkrati pa jasno izpostavlja etično delovanje. V slovenščini avtorja že poznamo po zbirki knjig o dečku Joni, slikanici Sedem noči s Pavlo, pesniški zbirki S prstom na Luni in zbirki zgodb Ur: knjiga o dežju. Kot je pri založbi Malinc že v navadi, je tudi pričujoča knjiga oblikovana v skladu s merili oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.

Anja Štefan
Lisička sestrička
ilustracije: Zvonko Čoh
Mladinska knjiga

Anja Štefan je živalske pravljice začela objavljati v revijah Ciciban in Cicido že pred petindvajsetimi leti, pred petimi leti pa jih je pričela zbirati za knjižno izdajo. Zdaj je tu zakladnica – 75 bolj in manj znanih živalskih pravljic z različnih koncev sveta. Knjiga je pomemben prispevek k seznanjanju s pripovedno dediščino, ki nas popelje na čudežno popotovanje čez devet gora, devet voda, čez morja, skozi gozdove in puščave, v znane in neznane pokrajine … skupaj z zajci, lisicami, volkovi, mačkami in mišmi, pa tudi s krokodili, leopardi, pitoni in morskimi psi. Zvonko Čoh je vse te živali in pokrajine še in še gibko in humorno upodobil. Filigransko delo ene od naših največjih pravljičark, obogatene s spremno besedo Pravljice in realnost – en sam svet filozofa Mladena Dolarja.

Rose Lagercrantz
Osem, kmalu devet
ilustracije: Rebecka Lagercrantz
prevod: Danni Stražar
Zala

Švedska pisateljica, tudi prejemnica uglednih nagrad August in Astrid Lindgren, v knjigi združi ljubezen do mame, otroško ljubosumje, strah, pogum in druge tegobe otroškega vsakdanjika. Čutno besedilo opisuje življenje mlade Olge, ki biva sama z mamo in si želi očeta, da bi kdaj šel v trgovino namesto nje. Mama je namreč noseča in kljub pozorni Olgini skrbi pristane v bolnišnici, Olga pa posledično pri svoji teti in sestrični. Sprejemanje novosti, iskanje samega sebe in svojega prostora pod soncem ni preprosto, toda Olga se z vsem spopada z iskrenostjo in prijaznostjo, predvsem pa s petjem. Tako na koncu nastane tudi čudovita pesmica o hrepenenju, Olga pa naposled dopolni devet let in ni več edinka. Izvirna skandinavska zgodba, ki nam ponudi drugačen pogled na svet – morda otroško naiven, zagotovo pa prijaznejši.

Gaja Kos
Pasje poletje
ilustracije: Ana Zavadlav
Miš

Pisateljica si je zamislila zgodbo o delfinu in žabi, ki se srečata v morju (tudi žabe se kdaj pa kdaj naveličajo mlakuž), ilustratorka pa je imela v mislih počitniški dan dveh pujsov, ki se odpravita na plažo, potem pa se jima v vodi pridružijo še številne druge živali. Nazadnje tudi delfin in žaba. No, vsaj psov je narisala veliko, če že govorimo o pasjem poletju. Slikanica, ob kateri se boste nedvomno nasmejali hudomušnemu besedilu in še bolj hudomušnim komentarjem avtorice, ki se sprašuje, ali je ilustratorka sploh prebrala njeno knjigo. Ampak zdaj je, kar je, pravi in dodaja: »Eno zgodbo lahko preberete, drugo pa si ogledate in jo sestavite po svoje.« Inovativen način pripovedovanja je knjigi prinesel tudi nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.

Neli K. Filipić
Pasje vesolje
ilustracije: Igor Šinkovec
Pivec

Zbirke kratkih zgodb za otroke morda niso deležne tolikšne pozornosti kot daljša besedila, čeprav so začetnim in mladim bralcem vsekakor pisane na kožo. Pasji bratje Ljubomir, Kazimir, Tihomir in Branimir so novodobni mirovniki, ki se zaradi zaprtja zavetišča znajdejo na cesti. Za nameček pa izgine še njihova mama Mirna. Svet onkraj varne ograje zavetišča predstavlja za mirovniške pasje duše težko preizkušnjo, polno izzivov in pripetljajev, pot pa jih nazadnje vodi celo v vesolje … Zbirko odlikuje igriv in domišljen jezik z inovativnimi besednimi igrami, ki bogatijo tekoče in berljivo spisano pripoved. Duhovite ilustracije sijajno dopolnjujejo pasjo zgodbo. Avtoričina dosedanja dela so prejela številne nominacije za modro ptico, Levstikovo nagrado, desetnico in večernico.

Carson Ellis
Zvi že brun?
prevod: Boštjan Gorenc
Mladinska knjiga

»Zvi že brun?« je vprašanje, ki ga vsake pomladi zastavi kakšna od žuželk, ko zagleda nov poganjek. »Žde cvam,« se brž oglasi druga. Po človeško bi se najbrž reklo »Kaj je to?« in »Ne vem«, a žuželčji jezik je pač samosvoj … Poganjek raste in narava se spreminja, žuželke pa si s skupnimi močmi zgradijo začasni domek … Prisrčna zgodba o raznolikosti živih bitij, tovarištvu in sožitju ter menjavanju ciklov narave, ki bo s svojo zabavno izmišljeno govorico (to je našemu okolju sijajno približal Boštjan Gorenc - Pižama) poskrbela za obilico veselja ob branju. V Oregonu živeča avtorica (1971), ki se tokrat prvič predstavlja v slovenskem prevodu, je zanjo prejela prestižno medaljo Randolpha Caldecotta, vsakoletno priznanje za najboljšo ameriško slikanico za otroke.

PRI BUKLI sE VESELIMO TUDI NASLEDNJIH KNJIG, ki sO IZŠLE PRED KRATKIM:

Roman Kako ljubiti hčerko je napisala izraelska pisateljica Hila Blum, izšel je pri Mladinski knjigi (prevedla ga je Kristina Jurkovič) v njem pa tematizira aktualno temo preloma v odnosih med generacijami staršev in otrok: mama Joela se sprašuje, zakaj je njena hči Lea, potem, ko je odšla od doma, s svojimi starši prekinila skoraj vse stike.

V eni knjigi je pri Mladinski knjigi izšla odmevna avtobiografska trilogija danske pisateljice Tove Ditlesen (1917–1976) Kobenhavnska trilogija, ki jo je iz angleščine prevedla Ana Ugrinović, v njej pa avtorica tematizira svoje odraščanje in odvisnosti.

Anja Zag Golob je po pesniških zbirkah zdaj v samozaložbi objavila svoj prozni prvenec z naslovom Poskus vsakdanjosti, v katerem je bralcem postregla z angažiranimi in poetskimi prostimi spisi, kjer sta v ospredju kultura in družba.

Pri založbi Goga je izšel izjemen hrvaški kriminalni roman Jurice Pavičića Rdeča voda, v katerem tipični dalmatinski družini ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja neznano kam izgine hčerka. Prevedla ga je, skupaj z izvirnimi jezikovnimi rešitvami pri dialogih, Seta Knop.

Po nekaj romanih se je naš najbolj cenjeni pisatelj in esejist Drago Jančar vrnil z novo esejistično knjigo Zakaj pisati (izšla je pri Slovenski matici), kjer v naslovnem in najdaljšem eseju Zakaj pisati suvereno in angažirano razmišlja o vlogi pisateljev in pisanja v današnjem času.

Zgodovinarka in založnica Manca G. Renko se predstavlja s prvencem Živalsko mesto, ki je izšel pri njeni založbi No! Press. V zbirki esejev preko pogledov v preteklost in kulturo naslavlja današnji čas in svojo vlogo v njem.

Projekte revije Bukla sofinancira Javna agencija za knjigo RS.