100 naj knjig leta 2025 po izboru revije Bukla

V nadaljevanju smo pripravili pregled stotih knjig v slovenščini z letnico 2025 (brez priročnikov), ki so pustile največji vtis na uredništvo revije Bukla, v njem pa lahko dobite tudi ideje za praznična darila in branje (knjige so znotraj kategorije razporejene po abecednem redu naslova). Vabljeni k pregledu lestvice in obisku vaše najljubše knjigarne ali knjižnice!

Sergej Curanović
Dete iz gozda
Goga

Sergeja Curanovića smo lahko spoznali že z zbirko kratkih zgodb Plavalec (Cankarjeva založba, 2019), za katero je prejel tudi nagrado novo mesto za najboljšo zbirko kratke proze. Zdaj je objavil roman, v katerem skupaj s protagonistom razvozlavamo zagonetne dnevnike, preteklost njegove družine in samega kraja. T. po smrti očeta obišče hišo svojega pradeda, da bi jo prodal. V hiši na samem robu najstarejšega evropskega pragozda najde dnevnike pradeda, policijskega inšpektorja, jih začne prepisovati in prevajati. V njih bere o nenavadnem primeru izginotja lokalnega profesorja ter naleti na z njim povezane zapise o skrivnostnem bitju iz gozda. Fantastični elementi se združujejo z angažiranimi in družbenokritičnimi ter skupaj ustvarjajo neke vrste ekološko kriminalko, v kateri beremo o nasilju nad drugimi in naravo. Izviren, večplasten in intriganten roman.

Branko Cestnik
Dolina zvezd
Celjska Mohorjeva družba

Osrednji junak novega vojnega romana teologa in filozofa Branka Cestnika (1965) je Cveto Ogorelc – Boris, ki se po tem, ko je kot mobiliziranec dezertiral iz nemške vojske, proti koncu leta 1944 skozi Budimpešto vrne v domovino. Pridruži se Lackovemu odredu in kot partizan do konca vojne doživi še prenekatero prigodo. Po vojni pa ga pričaka drugačna resničnost, s tem pa roman dobi nove preobrate in preplete usod: od taborišča Šterntal, v katerem so slovenski domobranci preživljali čas v internaciji, prek povojnih pobojev, ki so še danes vzrok za politične spore ter nesoglasja, do emigracije na drugo stran oceana, zahrbtnih ubojev in načrtnega izganjanja Nemcev z Apaškega polja ter drugod. Vse to je Cestnik zasnoval na podlagi osebnih pričevanj in resničnih zgodovinskih dogodkov, popisanih na koncu knjige. Pogumen roman o skrajnem (po)vojnem času!

Ajda Bračič
Kresničevje
LUD Literatura

Kresničevje je prvi roman pisateljice in arhitektke Ajde Bračič, ki smo jo bralci vzljubili že z zbirko kratkih zgodb Leteči ljudje (2022), za katero je prejela nagrado kritiško sito in nagrado Maruše Krese, bila pa je tudi nominirana za najboljši prvenec. Roman nas odpelje globoko v gozd, vzdušje pa črpa iz bogate zakladnice koroških pripovedk in pravljic. Pisateljica je o tem fragmentarnem romanu med drugim povedala: »Agnes, ki po hudem sporu išče svojo sestro, in Valentin, ki se po travmatičnem dogodku umakne v puščavništvo, sta značajsko precej različna, oba pa preganjajo – naj bodo upravičeni ali ne – podobni občutki krivde, sramu in slabe vesti. Oba v trenutku stiske iščeta samoto v istem gozdu, le da to počneta vsak v svojem zgodovinskem času.« Roman, ki diha v ritmu ljudskih pripovedi in mitov.

Alma Maksimilijana Karlin
Maksimilijan Celjski
prevod: Jerneja Jezernik
Celjska Mohorjeva družba

Svetovna popotnica (in potopiska) Alma Maksimilijana Karlin (1889–1950) je bila tudi žlahtna leposlovna avtorica, njena (stalna) prevajalka Jerneja Jezernik pa trdi, da je Maksimilijan Celjski njen edini pravi zgodovinski roman. O njem pravi naslednje: »Alma je roman, kot piše v uvodu, posvetila svojemu krstnemu zavetniku in je Celju, rodnemu mestu, z njim postavila literarni spomenik. Zato sklepam, da je bil ta roman za avtorico nekaj posebnega, saj ljubezni do Celja običajno ni posebej izpostavljala. Maksimilijana je predstavila v izjemno živi podobi, bralec se ga skoraj lahko dotakne. Zavetnik (ki to postane pozneje), o katerem obstajajo le legenda in peščica zgodovinskih podatkov, govori, (modro) misli, gori za vero, pri tem pa je odprt za vsa druga verstva v tedanji Celeji, torej je Alma tudi v tem romanu kozmopolitska in spoštljiva.« Roman je opremljen z ilustracijami celjskega slikarja Seebacherja, ki je Almo učil slikanja.

Lara Paukovič
Miza za štiri
Cankarjeva založba

Novinarka, pisateljica in urednica se predstavlja že s svojim tretjim romanom, v katerem se ukvarja predvsem z družinskimi in partnerskimi odnosi. Osemindvajsetletnea J. nam v prvi osebi pripoveduje o svoji sedanjosti, ko se je znašla na razpotju, in preteklosti, ki jo skuša razvozlati. Izvemo, da je njeno razmerje s partnerjem B. kljub njuni mladosti brez strasti obtičalo na mrtvi točki, J. pa v letargijo dodatno potiska žalovanje za mamo, ki je nenadno umrla pred letom dni. V to brezvetrje usodno posežeta precej starejša S., ki je s pokojno mamo prijateljevala že vse od njunih šolskih let, in njen mož D. Bolj ko se njihova življenja prepletajo, več vprašanj se ji odpira – kdo je bila v resnici njena mama? Koncizno izpisan roman, ki bo navdušil tudi z izpiljenim slogom.

Florjan Lipuš
Mrtve stvari
Litera

V novem romanu, kratkem, strnjenem proznem delu, ki bi mu težko odvzeli ali dodali eno samo besedo, Florjan Lipuš (1937), slovenski čezmejni pisatelj in prevajalec, premišljuje o svojem življenju od otroštva do poznih let. Zanj, za mlajšega bratca in babico, priklenjeno na posteljo, se je vse raztrgalo leta 1943, ko sta v domačo hišo visoko na pobočju nad dolino prišla žandarja. Oblasti so njegovo mater, hkrati z mnogimi drugimi slovenskimi kmečkimi ženami, deportirale v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Njihova krivda je bila – slovenščina. Malokatera ženska se je vrnila. Lipuš roman umešča v sočasno dogajanje na avstrijskem Koroškem in v sedanjost, pripoveduje o svojih življenjskih preizkušnjah in prelomnicah, premišljuje o prihodnosti čezmejnega slovenstva in družbi, ki je pripravljena molčati o zgodovinskem dogajanju, s tem pa samo sebe oropati za očiščujoče spoznanje. Bleščeče harmonično delo.

Gabriela Babnik Ouattara
Nostalgija po prihodnosti
Beletrina

Po romanu Tišina, polna vetra iz leta 2022, v katerem je Gabriela Babnik Ouattara že prepletala resnično zgodbo umetnikov in avtorsko domišljijo (odnos med  pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, igralko in plesalko Jeanne Duval), je pri svojem najnovejšem romanu poiskala slovensko umetnico, ki je bila v času svojega ustvarjanja umeščena v mednarodno okolje. Našla jo je v priznani slovenski slikarki Ivani Kobilci (1861–1926), ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje ustvarjala predvsem v tujini – največ v Parizu, Sarajevu in Berlinu – se tam družila z drugimi slikarji in prihajala v stik z različnimi umetniškimi smermi, ki so vplivale tudi na njeno slikanje. Poleg prikazanega slikarkinega avtorskega hotenja, v okviru katerega je svoje ustvarjanje postavljala nad vse ostalo, nam pisateljica postreže z izmišljeno zgodbo, navezano na realno okolje. Kobilca, ki je v Parizu nekaj časa živela še s tremi umetnicami, postane del nenavadne stanovanjske in ljubezenske skupnosti, v kateri pogoje določa njihov (skupni) ljubimec, temnopolti Gretor, zbiralec umetnin in slikar.

Erica Johnson Debeljak
Samo seks
prevedel: Andrej E. Skubic
Mladinska knjiga

Američanka, ki že dolgo živi in dela v Sloveniji, je s svojo prejšnjo knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica, v kateri je dokumentarno pisala o izzivih vdovstva, leta 2021 vznemirila slovensko javnost. Njena nova knjiga, roman Samo seks, je morda še bolj provokativna, v njej raziskuje in obdeluje (tudi) izziv spolnosti žensk v starejših letih. Tudi tokrat je za osnovo vzela življenjske prigode junakinje, ki v tem primeru ne pristaja na patriarhalna pravila sodobnega sveta in jih skuša preseči tako na področju spolnosti kot bivanja nasploh, kar vzporeja s primeri iz antike in Svetega pisma, ko so se ženske, denimo Meduza spopadale s podobnimi izzivi, ko so želele (za)živeti polno življenje. Roman, ki je tudi zgodba o telesu. Kot piše avtorica: »Še zmeraj imam telo, ki se mi zdi krasno, čeprav sem mogoče še zadnja, ki ga vidi na tak način. Imam dolge, gibke, odzivne mišice, razgibane od plavanja in joge, oblik telesne dejavnosti, ki zadovoljujeta in poživljata na drugačen način kot seks.«

Primož Mlačnik
Surferski dnevi
LUD Literatura

Po romanesknem prvencu, kriminalki Otok psov, s katerim se je uvrstil tudi med deseterico nominirancev za nagrado kresnik, se je Primož Mlačnik vrnil z zgodbo, ki se odvija v revni ribiški vasici na Portugalskem. V prvem delu romana smo priča pripovedi mladega soul surferja Homera Fernandeza za katerega se razburkani valovi izkažejo za usodne. V drugem delu pa spremljamo svobodnega detektiva Caetana Assunta, policijskega odpadnika, ki je tudi sam surfer. Na obali najde zveriženo truplo, medtem ko išče morilca pa dobimo globlji vpogled v gentrificirano pokrajino, odvisno od hitrega turizma in sezonskega dela, iz katere si vsi želijo samo oditi, le turisti še z veseljem prihajajo. Sveže kot morski val (in prav tako nevarno, da vas povsem posrka).

Irena Svetek
Tam, kjer plešejo tulipani
Beletrina

Tam, kjer plešejo tulipani je sedmi roman pisateljice in scenaristke Irene Svetek, izšel pa je po trilogiji psiholoških kriminalk, ki so z neposrednostjo razburkale sceno slovenskih kriminalnih romanov, kot je vznemiril že njen prvi roman Od blizu, za katerega je leta 2004 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za prvenec. Novi roman se obrača v preteklost, v prejšnje stoletje, v Vršac, srbsko mestece večjezičnosti in zgodovinskih usedlin, ki je znalo sprejemati prišleke in tujce, dokler ga ni zajel vihar ... V ospredju dogajanja so ženske, ki se prebijajo skozi čas velikih družbenih sprememb, političnih preobratov in zgodovinskih premikov. Avtorica nam je v intervjuju povedala: »Želela sem raziskati, kako se zgodovina, ki jo pogosto pišejo moški, odvije skozi ženske usode.«

Roman Rozina
Trafikant
Mladinska knjiga

Nov roman pisatelja in publicista Romana Rozine, ki je leta 2022 prejel nagrado kresnik za roman Sto let slepote,  je pravo presenečenje. Trafikant je namreč fiktivni dokumentarec o zatiranju t. i. »malega človeka«. V središču je ulični prodajalec hrane in pijače Dervish Devetak, ki je umrl zaradi politične represije. Ker je bilo pisati o njem preveč nevarno, je Pisatelj njegov lik zapakiral v lik Trafikanta z eidetičnim spominom, ki je dar in prekletstvo obenem. Trafikant ne more ničesar pozabiti, zato pripoveduje zgodbe obiskovalcev trafike, ki odslikavajo našo realnost – medčloveško odtujenost, osamljenost, predvsem pa neslišanost tako na ravni medosebnih odnosov kot tudi na širši družbeni ravni. Izvirno besedilo, ki izzove tudi marsikatere premisleke.

Tina Vrščaj
Učne ure Eve K.
Beletrina

Tina Vrščaj je slovenska pisateljica in urednica (kdaj tudi prevajalka), ki je debitirala z romanom Zataknjena v pomladi (2010), z romanom Na Klancu pa je prišla tako med finaliste za kresnika kot v maturitetno branje leta 2026. Zdaj je izšlo njegovo nadaljevanje Učne ure Eve K., v katerem je popisala nadaljnjo usodo Eve Krhlikar in njenih hčerk, ki se zdaj preselijo v mesto. V njem avtorica kritično presoja sodobno mestno življenje – hčerki ugotavljata da takrat, ko so bili na Klancu, tam ni bilo nikogar, vendar ni nikogar tudi tu na dvorišču itn. – obenem pa se je odločila povedati vse, kar je želela povedati o šoli, saj se je po njenem mnenju šoli zgodil kolaps, v njej pa ni nič več resnično, vse je dovoljeno, od zdolgočasenih in nasilnih otrok, ki ne priznavajo avtoritete, do napadalnih staršev z inšpekcijo in odvetniki ob boku. Vmes pa so izgoreli učitelji. Še kako aktualen roman!

Tone Partljič
Voranc; Prva knjiga
Beletrina in Prežihova ustanova

Prva izmed dveh knjig, v katerih se Prešernov nagrajenec Tone Partljič (1940) poglablja v življenje koroškega pisatelja, predvojnega komunista in politika Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, se začne s Vorančevim pogrebom leta 1950, nato pa preskoči v njegova formativna leta, v dogodke, ki so ga oblikovali. Pripoveduje o otroštvu in odraščanju na majhni najeti kmetiji, o pomanjkljivem šolanju, ker družina ni imela dovolj denarja, da bi hkrati šolala dva sinova, o prvih podpornikih, ki so pomagali izjemno bistremu Vorancu, o njegovem iskanju življenjskega cilja, začetkih pisateljevanja, strahotni izkušnji prve svetovne vojne, ljubezni in poroki, zavedanju socialnih krivic in grožnje, da bo Koroška potujčena, o vstopu v komunistično partijo in ilegalnem političnem delovanju do umika v emigracijo leta 1930. Partljič zgodbo gradi na realnih podatkih Vorančeve osebne biografije, ki jo oživlja s fikcijskimi prizori, porojenimi iz kolektivnih spominov na predvojni čas, na tisto, o čemer se je tedaj šušljalo med ljudmi itn. Poklon Vorančevi pisateljski in človeški zapuščini, pa tudi Koroški in njenim ljudem.

Marjan Tomšič
Vsemirje; Domišljijske zgodbe
Sanje

Pisatelja Marjana Tomšiča (1939–2023) najbolje poznamo po njegovem istrsko obarvanem leposlovju, kot so romani Šavrinke in Oštrigeca ter zbirka zgodb aleksandrink Južni veter. Vendar pa je bil Tomšič že vse od začetka svojega literarnega ustvarjanja tudi pisec znanstvene fantastike oziroma sanjske fantastike, kot jo je poimenoval sam (ki jo po njegovem mnenju pač lahko pišejo tisti, ki niso znanstveniki), zdaj pa je večina tovrstnih zgodb izšla v prekrasno zasnovani in izpeljani obširni knjigi, »antološkem izboru«. V teh domišljijskih zgodbah (kot se glasi podnaslov) nas Marjan Tomšič odpelje na zelo različne konce svojega pripovednega vsemirja, od rojstva protagonista in njegovih prvih vdihov ter vzgibov (zgodba Rojstvo) do Upornega žarka kot zadnje zgodbe, v kateri avtor alegorično piše o bitjih svetlobe, ki so ob najlepši reki na tem planetu ustvarila sanjski vrt. Vendar pa obstaja tudi spodnji svet, v katerem pristane tisti, ki zaužije prepovedan sad … 

Maja Haderlap
Ženske v temi
prevod: Štefan Vevar
Goga

Maja Haderlap (1961), avstrijskokoroška slovenska pesnica, pisateljica, dramaturginja in univerzitetna predavateljica, je za svoj prvi roman Angel pozabe dobila več priznanj, med drugim nagrado Ingeborg Bachmann, z njim pa je imela velik odmev tudi pri nas. Njen drugi roman, Ženske v temi, izhaja iz podobnega tematskega okvira. Glavni junakinji sta srednjeletna (in poročena) hčerka Mira, ki se z Dunaja pripelje na Koroško, da bi tam prepričala mater Ani v selitev iz hiše, v kateri je pred leti kot vdova našla zatočišče s svojima otrokoma. Vrnitev v kraj mladostnega odraščanja pri Miri vzbudi spomine, srečanje z mladostno ljubeznijo pa ima zanjo dramatične učinke, obenem pa hčerka ostarelo Ani pripravi k ponovnemu premisleku o življenju in spraševanju, kaj še lahko pričakuje od njega. Pazljivo spisan roman o zamolklih razkritjih.

Jon Fosse
Čolnarna
prevod: Jana Kocjan
Goga

Čolnarna je šele drugi v slovenščino prevedeni roman norveškega Nobelovega nagrajenca (2023), pisatelja, dramatika in pesnika Jona Olava Fosseja (1959). Fosse o sebi pravi, da je predvsem pesnik, toda veliki preboj mu je uspel kot dramatiku. Čolnarna je eno njegovih prvih proznih del. Roman odlikuje nenavadna pripoved, ki zgodbo gradi z minimalnimi sredstvi, ponavljanjem enega samega trenutka, zamolki in premolki. Tišina, ki stoji za besedami, pove več kot izgovorjeno, ker nečesa ni mogoče povedati, ker se noče povedati ali ne more povedati – in je tako najbolje. Lirični roman daje besedo tridesetletniku, ki se je zataknil v brezciljnem življenju. Še vedno stanuje pri materi, včasih kaj zasluži z igranjem na vaških veselicah, lovi ribe, sicer pa le redkokdaj zapusti svojo sobo. Sprožilec dogajanja je njegovo srečanje s Knutom, mladostnim prijateljem, ki je z ženo in otrokoma obiskal domači kraj. Nekoč davno sta skupaj ustanovila bend. Kaj se je zgodilo potem, se razkriva v slutnjah. Mojstrska psihološka študija.

Goran Marković
Doktor D.
prevod: Dušan Čater
Beletrina

Srbski filmski režiser in v zadnjem času vse bolj tudi pisatelj Goran Marković (1946) je podoben princip (prepletanje resničnosti in fikcije) kot pri svojem romanu Beograjski trio, uporabil tudi pri kratkem romanu Doktor D. iz leta 2022. V njem bralcu v neposredno satiričnem stilu predstavi zgodbo doktorja, bioenergetika Darka Dragića, pod čigar okrilje se je (z uporabo imena Dragana Dabića) zatekel zloglasni srbski vojni zločinec Radovan Karadžić, v romanu imenovan kot K., ki je – tudi s spremenjenim videzom – po balkanski vojni dolgo nemoteno bival v eni od beograjskih četrti, imel zasebno prakso in služil denar, dokler ga ni tam julija 2008 aretirala srbska varnostna služba in ga izročila v Haag. Bizaren, a resničen kriminalni triler, ki se odvija med 1996 in 2008, vas popelje v svet lažnih identitet, mračnih spletk in neizprosnega bega pred pravico.

Ottessa Moshfegh
Eileen
prevod: Miriam Drev
Pivec

Lansko leto smo z romanom Moje leto počitka in sprostitve lahko prvič v slovenščini brali eno najodmevnejših avtoric sodobne (ameriške) književnosti, ki v ospredje svojih zgodb rada postavlja nenavadne (milo rečeno) junakinje. Nič človeškega ji ni tuje – nazorno opisuje tako odvratne misli kot odvratna dejanja. Naslovna (anti)junakinja je štiriindvajsetletna Eileen, ki dela kot administratorka v prevzgojnem domu za dečke. Njeno rutino spremeni prihod nove sodelavke Rebecce, nad katero je očarana – tudi sama bi rada postala takšna ženska. Njuno novo prijateljstvo ji da zagon, da končno uresniči svoje sanje o pobegu od osamljenega in zavrtega življenja z očetom alkoholikom, ki po sosledju pretresljivih dogodkov postane neizogiben. Mojstrsko grajenje napetosti in nepredvidljiv razplet, ob katerem zadržujemo dih do zadnje strani.

Filip David
Hiša spominov in pozabe
prevod: Mateja Komel Snoj
Slovenska matica

Filip David (1940–2025), srbski pisatelj judovskega rodu, je slovenskim bralcem z razgledom na nekdanjo jugoslovansko literarno sceno dobro znan, čeprav je bil v slovenščino preveden le roman Sanje o ljubezni in smrti. Cenjen je tudi kot dramatik in scenarist velikih jugoslovanskih filmov, za literarno ustvarjanje je prejel Andrićevo nagrado, za Hišo spominov in pozabe pa prestižno NIN-ovo nagrado za najboljši srbski roman leta. Roman pripoveduje o bolečini, ki ji ni mogoče ubežati – o spominih na neizmerno zlo holokavsta in njegove žrtve. Pozaba bi pomenila dokončen izbris. Zgodba sledi Albertu Vajsu, ki mu starša kot šestletnemu dečku rešita življenje: v vagonu za Auschwitz ponoči izdolbeta odprtino in skozenj najprej potisneta dveletnega Elija, nato še Alberta. Obljubi, da bo pazil na bratca, a ga nikoli več ne najde … Bridka pripoved, zapisana v izbrušenem jeziku, kjer ni nobena beseda odveč, zareže v srce.

Iida Turpeinen
Iskanje življenja
prevod: Julija Potrč Šavli
Mladinska knjiga

Iida Turpeinen (1987) je sprva pisala kratke zgodbe, potem pa navdušila z Iskanjem življenja, svojim prvim romanom, ki mu je že zagotovljen prevod v več kot dvajset jezikov. Z njim ji je uspelo splesti posrečen hibrid med fikcijo in pustolovskimi ekspedicijami Vitusa Beringa (in njegovih naslednikov), ki je s svojimi pomorščaki v 18. stoletju raziskoval (ne)obljudena območja okoli Kamčatke, tam pa so naleteli tudi na morsko kravo (kasneje poimenovano Stellerjeva morska krava), ki jim je bila biološko čudo, pa tudi nujno potrebna hrana. Kasneje izumrla žival je dolgo vzbujala domišljijo naravoslovcev, praktično vse do današnjih dni, ko lahko najdete njeno skoraj popolno okostje v prirodoslovnem muzeju v Helsinkih, kjer se konča ta zgodba. Ali pa se tu šele začne … Za knjižne sladokusce, ki radi brodijo po skrivnostnih poteh naravoslovne zgodovine.

Jenny Erpenbeck
Kairos
prevod: Tina Štrancar
Litera

Kairos, roman iz leta 2021, za katerega je nemška pisateljica, skupaj s prevajalcem, prejela mednarodnega bookerja, je kompleksno zastavljena – in retrospektivno ter z razkošnim literarnim talentom predstavljena – ljubezenska zgodba med devetnajstletno študentko Katharino in precej starejšim in poročenim pisateljem Hansom se začne v drugi polovici osemdesetih let, ko se spoznata v vzhodnem Berlinu. Njuna strastna romanca je sprva videti kot usodna sreča – ki jo pooseblja kairos, bog pravega trenutka –, vendar ju razmerje kmalu začne utesnjevati, saj Hans postaja vse bolj posesiven in manipulativen. Vzporedno z njuno (propadajočo) osebno zgodbo pa se ruši tudi tedanji politični sistem, vse do padca Berlinskega zidu, tako da ta izjemni roman na ozadju intimnega odnosa zrcali razpad države in izgubo idealov, obenem pa razmišlja o moči in krhkosti ljubezni. Eden boljših prevodnih romanov letošnjega leta!

Benjamín Labatut
Maniac
prevod: Vesna Velkovrh Bukilica
Mladinska knjiga

Po romanu Slepa luč čilenski avtor Benjamin Labatut (1980) tudi v Maniacu (kakor so dali ime enemu prvih računalnikov) nadaljuje raziskovanje robov človekove genialnosti, saj pod drobnogled s svojo metodo, pri kateri se vešče giblje med zgodovinskimi biografskimi podatki in pisateljsko domišljijo, vzame življenje um ter ideje madžarskega znanstvenika in misleca Johna von Neumanna (1903–1957), »najpametnejšega človeka 20. stoletja«, ki je bil zraven tako pri razvoju atomske bombe kot pri začetkih umetne inteligence. Njegov portret, spisan večglasno s pomočjo njegovih različnih sopotnikov (in sopotnic), pa je uokvirjen s pripovedma o še dveh drugih genijih. Prvi je avstrijski fizik Paul Ehrenfest (1880–1933), ki je prijateljeval z Einsteinom ter pomembno prispeval k razvoju kvantne mehanike, potem pa v navalu depresije nekega dne ubil sina z downovim sindromom in zatem še sebe. Drugi pa je Južnokorejec Li Sedol (1983), nekdaj eden najboljših poklicnih igralcev igre go, ki pa je pred leti moral priznati premoč umetne inteligence. Briljantna knjiga o inteligenci – tako človeški kot umetni!

Nala in Damajanti
prevod: Luka Repanšek
ilustracije: Bojana Dimitrovski
Sanje

Letos je založba Sanje poskrbela za dve čudoviti izdaji staroindijskih besedil – Bhagavadgito, ki jo v prevodu Vlaste Pacheiner-Klander lahko beremo že od leta 1970, ter prvič prevedeno pesnitev Nala in Damajanti, ki jo je prevedel Luka Repanšek, z ilustracijami pa opremila priznana ilustratorka Bojana Dimitrovski. Slednja je ena izmed najbolj priljubljenih pesnitev iz veličastnega staroindijskega epa Mahabharata, ki obsega več kot 100.000 kitic. Pesnitev Nala in Damajanti je ena izmed stranskih pripovedi epa in pripoveduje ljubezensko zgodbo o kralju Nalu, ki zaradi igre na srečo izgubi celotno kraljestvo, njegova vdana žena Damajanti pa mu sledi v izgnanstvo, četudi ji ne bi bilo treba. Veliko delo iz zakladnice svetovne književnosti, ki bo nedvomno obogatilo vašo domačo knjižnico.

Orhan Pamuk
Noči kuge
prevod: Erna Pačnik Felek
Sanje

Če si boste v jesensko-zimskem času zaželeli razkošnega in obsežnega romana, so Noči kuge, ki jih je leta 2021 objavil turški nobelovec Orhan Pamuk (1952) kar primerna izbira. Pisan tudi kot svojevrstna aluzija na Kugo Alberta Camusa, je ta roman postavljen na izmišljeni otok Minger v Otomanskem cesarstvu leta 1900, koder izbruhne kuga med razdvojenim prebivalstvom (muslimani na eni strani, pravoslavni Grki na drugi). Zato sultan na otok pošlje posebnega odposlanca, da bi raziskal vse skupaj: to je Bonkowski paša, glavni zdravstveni inšpektor in sultanov glavni kemik. Vendar pa njegov prihod ne pomiri razburjenosti tamkajšnjih ljudi, celo nasprotno, ukrepi, ki jih želi uvesti, privedejo do nasprotovanj in potem do njegovega umora, kar še zaplete že tako napeto situacijo. Sultan se ustraši, da se bo kuga razširila, zato ukaže blokado otoka, otočani pa so ostanejo prepuščeni sami sebi. Ambiciozna zgodovinska freska, kateri se primešata politika in prvine ljubezenskega romana. 

Sebastian Barry
Onkraj spomina
prevod: Danica Križman
Mladinska knjiga

Roman Onkraj spomina irskega pisatelja Sebastiana Barryja (večkratnega bookerjevega nominiranca), je izvirno izšel leta 2023, prinaša pa zgodbo Toma Keetla, upokojenega policista in vdovca, ki se je pred meseci preselil na novo – samotno – lokacijo, tam pa mu, zatopljenemu v svoje misli in vsakodnevno rutino, iz škatel še ni uspelo zložiti niti knjig. Njegovo življenje dobi nepričakovan pospešek, ko ga obiščeta mlajša policijska kolega in mu začneta zastavljati vprašanja o starem, nerazrešenem zločinu, pri katerem je še v času službovanja sodeloval tudi Tom. Vendar pa ta zločin iz preteklosti za Toma ni bil zgolj službeno opravilo, z njim je bil povezan tudi osebno, zato se odprejo stare rane in vstanejo spomini na preteklost, ki je polna grozljivih zgodb o duhovniških zlorabah, a tudi nežnosti ob njegovi ljubezni do žene in otrok. Pazljivo izpisan roman z ambicioznim leposlovnim zamahom.

Solvej Balle
O prostornini časa I in II
prevod: Darko Čuden
Mladinska knjiga

Nekateri knjižni projekti imajo res dolgo genezo. Ko je leta 1993 prišel na spored film Neskončen dan, v katerem se Bill Murray zatakne v času in potem vedno znova preživlja isti dan,  je danska pisateljica Solvej Balle (1962) že nekaj časa razvijala svojo idejo o junakinji, ki obtiči v nekem običajnem dnevu (idejo je v resnici dobila po Uliksesu Jamesa Joycea, ki se odvije v enem dnevu). Trajalo je še nekaj desetletij, da se je lotila pisanja in leta 2020 je izšla prva od načrtovanih sedmih knjig s pomenljivim naslovom O prostornini časa. V njej spremljamo virtuozno napisano zgodbo prvoosebne pripovedovalke Tare Selter, ki se zatakne v 18. novembru in ga – z manjšimi variacijami in iz knjige v knjigo – preživlja vedno znova. Seveda pa v njenem primeru ne gre za pocukrano romanco, temveč za literarno izbrušen in filozofsko premišljen nabor idej, ki raziskujejo čas in njegove premene ter izzive in omejitve, s čimer mnogoplastno osvetljuje ta hipotetični osebni izziv ter bralca vseskozi preseneča s svojimi domislicami in miselnimi akrobacijami.

Mihail Bulgakov
Pasje srce
prevod: Borut Kraševec
LUD Šerpa

Mihail Bulgakov je eno od velikih pisateljskih imen 20. stoletja, ki ga poznamo predvsem po romanu Mojster in Margareta, založba LUD Šerpa pa je poskrbela, da lahko v slovenščini beremo tudi nekatera njegova manj znana dela. Lani je v prevodu izšla njegova literarizirana biografija Gledališki roman, letošnje leto pa je prineslo kratko povest Pasje srce. V njej doktor Preobraženski klateškemu psu Šariku vstavi človeške testise in hipofizo, tako da priljuden psiček postane nič kaj prijeten proletarec Šarikov. Ruski mojster satire s tem izpiše humorno kritiko boljševizma, ki pa jo lahko beremo tudi v sodobnem kontekstu, posebej v zvezi z vse bolj razširjenim govorom o transhumanizmu – »izboljševanju« človeka s pomočjo znanosti in tehnologije. Kritika, ki se obregne ob različne eksperimente, tako družbene kot znanstvene in medicinske.

Elif Shafak
Po nebu tečejo reke
prevod: Maja Ropret
Sanje

Roman se začne z dežno kapljico, ki v sebi nosi skrivnost neskončnosti. V umazanih kanalih reke Temze se okoli leta 1840 rodi nadarjeni deček Artur, ki se priuči tiskarskih veščin, svoje poslanstvo pa najde v iskanju izgubljenih tablic s pesmimi iz davne Mezopotamije. V Turčiji rojena deklica Narin, devetletna Jazidijka, leta 2014 čaka na svoj krst ob reki Tigris, ki ga brutalno prekinejo politične razmere v državi, zato mora z ostarelo babico bežati čez pasti polno vojno območje. Mlada hidrologinja Zaleekhah Clarke se leta 2018 pred svojimi čustvenimi in raziskovalnimi dilemami zateče v bivalno ladjico na reki Temzi, da bi znova našla smisel svojega dela in bivanja. Ena dežna kaplja. Dve reki. Tri časovna obdobja in trije osrednji protagonisti. Pripovedne niti v času in prostoru med njimi mojstrsko plete večkrat nagrajena britansko-turška pisateljica, ki piše v obeh jezikih in je do zdaj objavila že skoraj ducat romanov, znana pa je po večplastnih pripovedih, s katerimi odpira vprašanja o povezanosti ljudi in različnih kultur.

Šehan Karunatilaka
Sedem lun Maalija Almeide
prevod: Tina Mahkota
Morfemplus

Če ste pripravljeni na halucinantno literarno potovanje, se prepustite šrilanškemu pisatelju Šehanu Karunatilakiju (1975), ki je za svoj roman Sedem lun Maalija Almeide iz leta 2022 prejel prestižno Bookerjevo nagrado. V svetu tega romana smrt ni nekaj (do)končnega, saj po njej človek vstopi v nekakšno vmesno, birokratsko stanje, v katerem se znajde tudi protagonist tega romana, naslovni Maali Almeida, homoseksualni fotoreporter, hazarder in ateist. Na začetku romana, ki se odvija leta 1989, v politično občutljivem obdobju, ko z vseh strani pritiska državljanska vojna, v katero so vpletene različne oborožene sile, se zbudi mrtev, potem pa mu pri pravem okencu dajo sedem lun, torej sedem dni časa, da ugotovi, kdo je kriv za njegovo smrt (potuje lahko samo po lokacijah, kjer je že bil), ob tem pa mora navezati stik z moškim in žensko, ki mu pomenita največ na svetu, ter ju pripeljati do fotografij, ki bi lahko stresle državo. Roman je pisan v intenzivnem, mestoma (celo namerno) kaotičnem slogu, posebno senzibilnost pa mu daje dejstvo, da gre za pripoved v drugi osebi, s katero vseskozi neposredno nagovarja bralca.

Richard Flanagan
Sedmo vprašanje
prevod: Samo Kuščer
UMco

Avstralski pisatelj Richard Flanagan (1961), po rodu s Tasmanije, je dobro znan tudi pri nas, njegova knjiga Sedmo vprašanje pa velja za njegovo najbolj osebno doslej (zanjo je prejel prestižno nagrado Baillie Gifford za najboljše neleposlovno delo). V njej se preko mojstrsko zasnovane pripovedi, v kateri poveže različne niti in jih preplete z osebno in družinsko zgodbo, sprašuje, zakaj se vedno znova vračamo na svoj začetek in neumorno iščemo tisto nit, ki bi razvozlala resnico našega življenja. Sedmo vprašanje se začne v hotelu ob japonskem Notranjem morju in konča na tasmanski reki, pripoveduje pa zgodbo o ljubezni in posledicah naših odločitev. Flanagan pred nami razprostre razmerje med znanim pisateljem H. G. Wellsom in tedaj še mlado novinarko Rebecco West, ga potem poveže s silovitim razvojem jedrske fizike v tridesetih letih prejšnjega stoletja, vse to pa združi z očetovim garanjem v japonskem delovnem taborišču blizu Hirošime, kjer je bila kasneje odvržena atomska bomba, ki je očetu dejansko prinesla odrešitev. Zgodba doseže vrhunec, ko se Flanagan še kot mladenič ujame v brzicah divje reke in se znajde na samem robu preživetja. Izjemno delo hibridnega značaja!

Amanda Svensson
Sistem, tako veličasten, da zaslepi
prevod: Iva Klemenčič
Pivec

Zgodba se začne na Švedskem, ko eden izmed trojčkov ne zadiha. Za hip ga odnesejo iz porodne sobe. Ko ga vrnejo, živega in jokajočega, oče pomisli, da otrok ni isti. Zgodba nato zdrvi desetletja naprej. Otroci so odrasli. Znajdejo se vsak na svojem koncu sveta. Sebastian na skrivnostnem londonskem inštitutu proučuje odklone možganov, Clara se v iskanju svojega mesta znajde med sekto-nesekto ekoloških zanesenjakov, ki pričakujejo skorajšnji konec sveta na Velikonočnih otokih, Matilda živi v Nemčiji, obremenjena s tesnobo pred modro barvo in strahom, da bo znova ranila moškega, ki jo ljubi. Zgodba plete tisočere niti, potaplja se v možgane, skrivnost ljubezni in družinske povezanosti, občutek, da ne sodiš nikamor, moralni čut, duševe bolečine, stiske, tisoče odklonov, motenj in norosti. Vsaka podrobnost postane pomembna v ogromnem sistemu, v katerem ima vse svojo vlogo. Roman odlikujejo poetičen jezik, izmikajoča mimobežnost podob, izmenjavanje otožnih refleksij, prebliskov duhovitosti in cirkuških bizarnosti.

Marlen Haushofer
Ubili smo Stello
prevod: Maruša Mugerli Lavrenčič
KD Hiša poezije

Marlen Haushofer (1920–1970) je ena najpomembnejših avstrijskih pisateljic povojnega časa, danes najbolj znana po tudi v slovenščino prevedenem romanu Stena, v svojih delih pa je pogosto raziskovala položaj žensk v patriarhalni družbi, občutke ujetosti, tihega obupa in samote. Ubili smo Stello iz leta 1958 je kratek, a pretresljiv in še danes aktualen roman, v katerem pripovedovalka, poročena Anna, v samotni sobi zapisuje in podoživlja zgodbo mlade Stelle, ki je pred časom postala ljubimka njenega moža, sicer verižnega ženskarja. Zgodba se pred bralcem odvija kot nekakšna spoved: Anna s hladnim, a bolečim tonom opisuje Stello, ki je bila sprva sramežljivo in nedolžno dekle, a jo je okolje počasi potegnilo v vrtinec laži, brezbrižnosti in izkoriščanja, kar pripelje do njenega tragičnega konca. Anna s to pripovedjo razgalja lastno nemoč, pasivnost, a priznava tudi tiho sokrivdo, ki je pripeljala do takega konca.

Hilary Mantel
Zrcalo in luč; Trilogija o Thomasu Cromwellu, knj. 3
prevod: Dušanka Zabukovec
Cankarjeva založba

V sklepnem delu te epske trilogije spremljamo zadnja štiri leta Cromwellovega življenja – od usmrtitve kraljeve žene Anne Boleyn leta 1536 do njegove lastne usmrtitve 28. julija 1540. Cromwell po smrti kraljice še naprej krepi svojo moč na kraljevem dvoru, vodi reformacijo in poroke kralja, a hkrati postaja vse bolj osamljen, obdan z zahrbtnimi sovražniki. Njegov notranji svet, spomini in dvomi so podani v bogatem, introspektivnem slogu, ki je značilen za celotno trilogijo in razkošen vse do zadnjega odstavka. Zrcalo in luč je kompleksna zgodovinska freska o oblasti, zvestobi in minljivosti – in veličasten zaključek ene najambicioznejših sodobnih literarnih trilogij, ki ji je na koncu dodan avtoričin pripis, kaj se je kasneje dogajalo s ključnimi liki, upodobljenimi v njej. Mojstrsko jo je prevedla Dušanka Zabukovec, kar pa je žal ostalo neopaženo.

Neige Sinno
Žalostni tiger
prevod: Saša Jerele
Mladinska knjiga

Izjemno pomemben roman, ki ga je (bilo) težko (pre)brati, še težje napisati, nepredstavljivo pa to, kar je opisano v njem, doživeti na lastni koži. Neige Sinno (1977) je francoska pisateljica, rojena v Alpah hipijevskim staršem, ki sta se kmalu ločila, mati pa si je potem dobila novega partnerja, ki je začel Neige pri starosti sedmih let spolno zlorabljati in jo potem tudi posiljevati, kar je počel neznosno dolgih sedem let. Leta 2000, že dolgo po tem, ko se je odselila od doma, sta skupaj z mamo vložili prijavo, na podlagi sojenja pa je očim dobil zaporno kazen devetih let (odsedel je dobro polovico). Avtorica v tem dokumentarističnem romanu sistematično, z mešanico subjektivnega in objektivnega pristopa, podrobno (a fragmentarno, včasih tudi namenoma s ponavljanjem), večplastno analizira svojo izkušnjo, s stališča žrtve prebira Lolito Vladimirja Nabokova, izpovedi Virginie Woolf in številna druga dela o posilstvih in zlorabi. Izjemno avtofikcijsko delo.

Vinko Möderndorfer
Erotika
Cankarjeva založba

Nova pesniška zbirka Vinka Möderndorferja, pisatelja, dramatika, scenarista in pesnika, nadaljuje za avtorja značilno čutno, erotično in ljubezensko poezijo; nasladno in očiščeno sentimentalnosti. Verzi so zasopli, ekstatični, razkošno žmohtna verbalna kamasutra, ki iz fortissima prehaja v pianissimo in prestopa prag užitka v temo, v nič: vedno bolj / sem mrtev / in vedno glasneje kličem ljubezen / vedno bolj / sem sam / in vedno bolj / bi se vtaknil vate / da bi rešil svoje življenje. Zbirka izrisuje univerzalno pokrajino poželenja in ekstaze, kjer ni prostora za moralistične filtre, omledne metafore ali blede prispodobe. Govori z moškim glasom, v katerem ženskega slišimo zgolj v odmevu, v interpretaciji deljenega užitka. To je poezija, ki ne skriva – temveč razpira, razgalja in spaja telesni užitek s poezijo v en dih, en utrip, en krik.

Radmila Petrović
Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih
prevod: Natalija Milovanović
Cankarjeva založba

Srbska pesnica Radmila Petrović (1996), ki je tudi obiskala Slovenijo, je prepoznavnost doma dosegla pred petimi leti z zbirko Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, ki se je prodala v več kot 10.000 izvodih in postala prava senzacija. Gre za komunikativno, pa tudi provokativno poezijo v prevodu nagrajene pesnice Natalije Milovanović. Tematizira življenje na vasi in v mestu ter kontrast med njima, pri tem pa podira stereotipe, jih ironizira in sprevrača. Piše o pričakovanjih družbe do ženske v okolju, kjer je vse nadzorovano in predpisano: »takšna je ta vas / na koži čutiš njene oči.« Pesniška govorka se preseli v mesto in se zaljubi v žensko, s tem pa se odprejo nove možnosti za soočanje: »ja, oči, imel boš snaho, čeprav nimaš sina.« Poezija, ki pokaže, da je ljubezen ljubezen, in da si lahko tudi dekle frajer. Udarno.

Aleš Šteger
Moja vojna harmonika
ilustracije: Damijan Stepančič
Pivec

Aleš Šteger se v pesnitvi Moja vojna harmonika vrača v čas druge svetovne vojne in tik po njej. Zgodba je resnična in osebna, saj govori o avtorjevem dedku Matiji Zorcu, njegovi stari harmoniki in razburkani poti; najprej ga je od mirnega družinskega življenja ugrabila nemška vojska, nato so ga partizani zvlekli v gozdove, po vojni je njegova ljuba pekarna postala njegov zapor … »Dejstvo je, da si, nekdo, nekje, / kljub razvratu zgodovine, / navkljub tragedijam, izgubam in nesreči, / do konca želi le živeti.« Pesnitev o neomajni volji do življenja spremljajo povedne ilustracije Damijana Stepančiča, še lepše pa zazveni, če jo poslušate v spremljavi harmonike Jurija Torija – do zvočnega posnetka lahko dostopate prek QR kode, ki jo najdete v knjigi.

Saša Vegri
Obhod v času
Mladinska knjiga

»Nekje, v tej krožnici, boš vstopil in hoja se prične,« je začetni verz pesmi Saše Vegri (1934–2010), ki je dal naslov izboru njenih pesmi Obhod v času – te so izšle ob devetdesetletnici njenega rojstva. Najbolj znana kot pesnica za otroke in mladino, je bila Saša Vegri tudi pomemben (ženski) pesniški glas v drugi polovici dvajsetega stoletja, edinstvena antologija pa poleg že znanih prinaša tudi nekatere še neobjavljene pesmi iz pesničine zapuščine. V šestih pesniških zbirkah je ustvarila unikaten opus, ki pomeni izjemno prelomnico za sodobno slovensko poezijo. V svojih pesmih je presekala z umetno ustvarjenimi podobami materinstva in ženstvenosti, ki jih je prepričljivo nadomestila z živo, deromantizirano izkušnjo sodobne ženske, ob tem pa drzno eksperimentirala tudi v formalnem smislu. Moderna klasika!

Feri Lainšček
Sanje so večne; Izbrane pesmi
ilustracije: Zora Stančič
Cankarjeva založba

Čeprav je avtorjevo ime tradicionalno povezano z njegovo romaneskno produkcijo, je Lainšček izjemno plodovit tudi kot pesnik, saj je pričujoča zbirka že njegova dvajseta, nekatera njegova pesniška dela pa so postala ne samo zimzelena (recimo Ne bodi kot drugi), temveč so se uvrstila tudi med najbolj prodajane knjige. V zlato odeta knjiga Sanje so večne prinaša izbor iz približno 35-letnega avtorskega opusa, ki ga zaznamuje pesnjenje ravnic, dvojine in ljubezni, pesmi s prepoznavno metaforiko in izrazito čustveno noto pa bralca – še posebej v tem zimskem času – lahko ponesejo v stanje navdihujoče in čuječe zamaknjenosti. Verz za pokušino: »Ti veš, da najinih konjev ljubezni ne bo mogoče nikoli ujeti. Ostali bodo za zmeraj v stepi. Divji, prosti in lepi.« Srčne pesmi za tiste, ki so blizu vašemu srcu!

Alda Merini
Sveta dežela
Založništvo tržaškega tiska

Alda Merini velja za eno najbolj prepoznavnih in priljubljenih italijanskih pesnic 20. stoletja, v slovenščini pa jo s tem reprezentativnim izborom pesmi, ki jih je izbral in prevedel Ace Mermolja, spoznavamo prvič. Merini je pisati in objavljati začela zelo mlada, ustvarjalnost pa ji ni pojenjala niti v poznih letih. Vendar pa je njen pesniški glas vmes obmolknil za kar dvajset let, saj se je spopadala z bipolarno motnjo in bila večkrat hospitalizirana. »Norost« je tako tudi ena od velikih tem njene poezije, druga pa je ljubezen, ki jo pogosto zaznamuje zapleten odnos do moških. Njene pesmi so neposredne, iskrene, na trenutke pa tudi mistične in prežete z verskimi čustvi. Zaznamovane so z njeno življenjsko izkušnjo, ki je bila marsikdaj neprizanesljiva. A je ves čas verjela v moč pisanja in svoj brezmejno večni glas: »Luč brizgne iz žil v magnetični / skrivnosti pesmi.«

Natalija Milovanivić
Tuja mehkoba
Center za slovensko književnost

Letošnja prejemnica Veronikine nagrade je dvojezična pesnica Natalija Milovanivić, ki ustvarja v slovenščini in srbščini, s svojo drugo pesniško zbirko Tuja mehkoba, v kateri nadaljuje teme prve, naslovljene Samoumevno (2021), ki ji je prinesla nagrado za najboljši literarni prvenec. Prehajanje meja, vprašanja identitete, jezika in pripadnosti so pretehtana v pripovednih in komunikativnih pesmih. Pesnica v njih spregovori o številnih usodah, kot bi brali zgodbe ljudi, ki so razkropljeni po svetu, a združeni med platnicami zbirke. Ti ljudje so predvsem utrujeni nomadi: »Nove pokrajine se jim razkrivajo / ne iz vedoželjnosti, temveč iz nuje, …« Zbirka z angažirano noto, ki na trd svet gleda z mehkobo, empatijo in nenazadnje upanjem v takšen svet, v kakršnem bi želeli živeti, ki se kdaj pa kdaj zasveti skozi drobne geste soljudi.

Ana Pepelnik
V drevo
LUD Šerpa

Osma zbirka pesnice in prevajalke Ane Pepelnik, ki je za prejšnjo zbirko to se ne pove leta 2024 prejela nagrado kritiško sito, je nadaljevanje tega, o čemer piše že od prvenca Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) – kako uporabiti jezik, da bi se čim bolj približali temu, da razumemo sebe in da nas razume še kdo drug. Pesmi v zbirki V drevo spregovorijo o lepoti bivanja kot človek, ki se rojeva predvsem iz povezav z drugimi, hkrati pa o neznanski teži tovrstnega obstoja in hrepenenju po nekem drugačnem načinu življenja. Pesnica nem je v intervjuju povedala: »Kadar mi je pretežko biti človek, biti del te družbe v 21. stoletju, velikokrat pihnem, da škoda, da nisem drevo, maček, ptica (če že moram biti živo bitje) ali pa kamen, voda, veter, oblak. In potem mi odleže.« Ana Pepelnik je bila za zbirko V drevo letos nominirana za Veronikino in za Jenkovo nagrado, za zbirki to se ne pove in V drevo pa je prejela nagrado Prešernovega sklada.

Nejc Pohar
Jadran za Slovence; Slovenci na Jadranu
ilustracije: Samira Kentrić
samozaložba

Ko odhajajo na hrvaški Jadran, v deželo, ki nam je tako blizu, a hkrati po jeziku kdaj tudi precej daleč, se mladi Slovenci in Hrvati dandanes med seboj pogosto sporazumevajo kar v angleščini. Da bi zmanjšal te jezikovne, družbene in kulturne pregrade, si je Nejc Pohar (1976) zamislil prav izviren knjižni projekt, dve knjigi (v dveh jezikih) v eni. En del knjige, Jadran za Slovence, je napisan v slovenščini, v njej pa Pohar preigra ključne vidike slovenskega obiskovanja hrvaškega Jadrana z lokalnimi posebnostmi in gesli, kot so čevapčiči (in »čevapčiči«), delfini, hrvaščina (z lažnimi jezikovnimi prijatelji, ki lahko povzročijo smeh, a tudi zmedo), kamp, seks, riva, skoki v morje, ribolov, natakarji, meduze, komarji, morska hrana, topless, trajekti, veter itn., s katerimi Slovencem živopisno, humorno, obenem pa dovolj večplastno predstavi osnovna spoznanja počitnikovanja ob hrvaškem morju. V drugem delu (ki se bere z druge strani knjige) pa so nanizana gesla v hrvaščini, namenjena hrvaškim turističnim delavcem, ki se poklicno srečujejo s Slovenci. Knjiga, ki spravlja v smeh, obenem pa gradi (poletni) most med narodoma.

Kozma Ahačič
KA; Eseji 2020–2025
Cankarjeva založba

Jezikoslovec in knjižni avtor Kozma Ahačič v drugi knjigi bistroumno našpičenih esejev razmišlja o cilju gimnazije, o pomenu pomembnih in nepomembnih besed, o vejicah, ki so tudi statusni simbol, o vlogi podpičja in njegovi povezavi z nedorečenostjo, o pomenu počasi zapisanih in oblikovno lepih besedil, o tem, da se zasebno pisanje izgublja za prihodnje rodove, odkar si ne pošiljamo več ljubezenskih pisem, o navdušenju, ko je odkrita kakšna »neznana« slovenska knjiga, stara več stoletij, o jeziku v politiki … Široko razgledani in iskrivi avtor eseje o jezikovnih temah pogosto razvija z vzporednicami iz glasbe, kot izhodišče pa mu služi skoraj vse – od vzpona na poševni stolp v Pisi do navdušenja domačega psa nad smetmi, od zapuščine dr. Brede Pogorelec do obiska gledališke predstave … Izborna besedila so vsebinski in jezikovni presežek – branje, ki privzdigne misli, ostri jezikovno čuječnost in polepša dan z užitkom branja izvrstno ubesedenega eseja.

Urša Zabukovec
La Routine; Dostojevski in transhumanizem
LUD Literatura

Avtorica esejistične literarne študije o Dostojevskem in transhumanizmu, je prevajalka leposlovja in filozofije iz ruščine, španščine in poljščine, ki je leta 2014 objavila monografijo Neverbalni Dostojevski, kasneje pa še tri esejistične knjige – tretja je prav La Routine, za katero je avtorica letos prejela Rožančevo nagrado. Transhumanizem, gibanje, ki si prizadeva za preoblikovanje človeškega življenja s pomočjo tehnologije, poveže s frazo »la routine«, ki jo je Dostojevski poudarjeno in v francoščini zapisal v osnutku romana Zločin in kazen. Kaj je »la routine«? Je ureditev sveta, proti kateri se človek nenehno bori, saj ima občutek, da svetu vlada sprevržena rutina. V tem boju človek želi spremeniti bodisi svet bodisi samega sebe ali oboje. O tem Urša Zabukovec v štirinajstih esejih razmišlja ob delih velikega ruskega pisatelja. Poglobljeno!

Dušan Šarotar
Počivališča na poti
Pivec

Pisatelj, pesnik in esejist Dušan Šarotar (1968) je v že nekaj svojih delih brezšivno povezal besedo in podobo. To je morda najbolj razvidno ravno iz njegove izjemno lepo oblikovane esejistične knjige Počivališča na poti, v kateri nas v petih esejih začara s svojo sugestivno pisavo, tej pa doda pomenljiv (šesti) fotoesej. V njih pripoveduje v jeziku, v neki višji celoti, v kateri sluti in občasno osvetli tudi smisel. Jezik zanj ni samo orodje, kanal za sporočanje, trgovanje in ukazovanje, ampak je tudi nekaj več, v njem je shranjen trenutek popolne zgoščenosti in jasnine, neznatnejši od trepeta zvezd, uvidi ga bodisi na dolgem potovanju domov, v brezdanji ravnici ali na samotni stezi skozi zapuščene oljčne gaje, sredi noči na pomolu, bodisi med počasnim in sproščenim družinskim kosilom, v to pripoved pa vpisuje izkušnjo in spomin vseh, ki stojijo v nevidni vrsti pred njim, tako živi kot mrtvi. Eseji za zimske dni!

Tomaž Kotnik
Krvavec
Primus

Po folklorni grozljivki Mor je pred nami nov roman Tomaža Kotnika, hibrid o krizi srednjih let – ojačani s postanim zakonskim odnosom ter neizpolnjenim življenjem – in vampirsko srhljivko. Osrednji junak Ambrož se približuje petdesetim, ko v njem buhtijo nemir, cinizem in pobeg v sarkazem. Z vnemo gostilniškega filozofa ali kavč komentatorja obdeluje dogajanje okoli sebe, kjer so vsi kreteni, najsi bo to voznik, ki spelje prepočasi, ali partner ženine prijateljice Luca. Če je bil junak v Moru redkobeseden in kontemplativen, Ambroževi notranji monologi in pronicljiva opažanja po tarantinovsko skozi banalne vsakdanje situacije rafalno razgrajujejo sodobno sprenevedanje in lažne fasade. To doseže vrhunec, ko se z ženo in še z dvema paroma udeleži večdnevnega silvestrovanja v koči na Krvavcu, tam pa v vsej moči ven butnejo tleča trenja disfunkcionalnega zakona in prijateljstev, skupina pa se znajde na lovišču krvosesnih predatorjev … Prodorno, vznemirljivo, slovensko, filmsko, erotično, krvavo … novo leto.

Petra Julia Ujawe
Najboljše šele pride
Cankarjeva založba

Petra Julia Ujawe je kulturologinja, novinarka, urednica, avtorica dveh zbirk zgodbic za otroke in bralna navdušenka (na Instagramu jo najdete pod imenom @noranaknjige), s to pomladjo pa se je podpisala tudi pod svoj romaneskni prvenec z naslovom Najboljše šele pride. Glavna junakinja Kristina na poročni dan pobegne izpred oltarja in preseneti svoje najbližje – pa tudi sebe. Avtorica je o knjigi povedala: »Kristina je na pragu tridesetih in ima v resnici pred seboj še veliko življenja, a se obenem čuti tako tesno ujeto v ta pričakovanja, da se ji zdi, da se nikakor ne more izviti iz njih in da je njeno življenje zapečateno. Redna služba z bolniško in regresom, ljubeča družina, pozoren zaročenec – kaj ji sploh lahko manjka, zakaj bi pobegnila iz te zlate kletke? Mislim, da veliko ljudi, predvsem žensk, odraste s prepričanjem, da obstaja neke vrste seznam družbenih norm, ki ga potem vede ali nevede dirjamo izpolnjevat.«

Maša Jelušič
Profesor je končno mrtev
Goga

Maša Jelušič (1982) je doktorirala iz varstva okolja. Je bioznanstvenica – podobno kot ena izmed osumljenk umora v njenem prvem romanu Profesor je končno mrtev, ki je bil nominiran za nagrado za najboljši literarni prvenec. V njem inšpektorica Katjuša Jakopič (v stilu Poirota Agathe Christie) razrešuje umor upokojenega profesorja kemije, znanega tudi kot osumljenca v aferi #jaztudi. Pisateljica nam je o svojem delu povedala: »Kot znanstvenica sem nagnjena k reševanju zapletenih reči. Rada imam zgodbe, polne namigov in skritih sledi, kriminalke, pri katerih je v ospredju preiskava – zanima me, kdo in predvsem zakaj je storil zločin. Nasilnim prizorom se raje izognem. Tako pri branju kot pri pisanju. Hkrati pa mi kriminalka omogoča tudi, da v napeto vzdušje neopazno in neobremenjeno vtkem eno ali več družbenokritičnih nadrobnosti in ob portretiranju raznolikih likov tu in tam pristavim kako zanimivo življenjsko dejstvo, ki morda ni tako vsesplošno znano.«

Karmen Petric
Smrt v rezidenci
Cankarjeva založba

V manjšem dolenjskem gradu, ki so ga ravno delno prenovili in odprli za javnost, se zbere druščina ljudi z vseh vetrov in različnih starosti: na kreativni delavnici pisanja kriminalnih romanov pod vodstvom uglednega pisatelja Vatroslava Lazarevića bi zbrani radi v čim krajšem času usvojili čim več veščin žanrskega pisanja. Potem pa v mirno dogajanje nekega decembrskega jutra zareže kot britev ostra vest, da je ena od udeleženk kreativne delavnice na stranišču našla mrtvega Lazarevića. Grad že čez manj kot pol ure preplavijo kriminalisti in drugi strokovnjaki, inšpektor Danilo Toporišič se loti dolgotrajnega zaslišanja vseh, ki so bili v času pisateljeve smrti na gradu, a zdi se, kot da rešitve ni na obzorju. Je pisatelj umrl naravne smrti ali pa je umor zagrešila ista oseba, ki morda stoji tudi za nikoli pojasnjenim izginotjem pisateljeve hčerke Helene pred 17 leti? Bi bila lahko ta dva dogodka kakorkoli povezana med seboj, in če ja, kako? Nadvse napeto branje izpod peresa avtorice, ki je nase opozorila že z romantičnim prvencem Prste stran.

Julija Lukovnjak
Živa tema Edgarja Kaosa; Edgar Kaos, knj. 3
Goga

Hvaljena mladinska temna fantazija (ki jo lahko berejo tudi odrasli) brez dvoma postaja eno najvidnejših tovrstnih slovenskih del – tako po obsegu kot ambiciozno zastavljeni viziji. Avtorica je ustvarila celostno izmišljeno deželo, ki jo naseljujejo raznovrstna bitja (od ljudi in vilinov do elementalov, multipodobnikov in nimf) in v kateri veljajo samosvoje zakonitosti magije. Svet se deli na materialno in nematerialno raven, ki nudita okvir za enega od poglavitnih vodil serije: to je koncept duše. Ta pride še posebej do izraza zdaj, ko dušo Edgarja Kaosa najdemo ločeno od njegovega telesa. Edgar posledično obstaja v dveh različicah, a ker ni »cel«, je njegovo razmišljanje ohromljeno in postane lahka tarča manipulacij. Medtem je svet po katastrofi ob zaključku prejšnje knjige zajela večna tema, vrh tega je ugasnila še magija. Na novo se ponastav­ljajo centri moči, krhajo se pretekla prijateljstva in ustvarjajo nova, presenetljiva zavezništva. Mir še kar ogroža vojska razduševalcev, toda krešejo se mnenja, kako se z njo soočiti. Podobno kot pri romanih o Harryju Potterju je tudi tu opaziti rast junakov, ki se iz knjige v knjigo soočajo z zahtevnejšimi preprekami in obveznostmi. Veselimo se nadaljevanja.

Manu Larcenet po romanu Cormaca McCarthyja
Cesta
VigeVageKnjige

Založba VideVageKnjige nadaljuje z drznimi stripovskimi projekti. Tokrat je na vrsto prišla Cesta, ki jo je francoski avtor znamenitega Blasta Manu Larcenet priredil po minimalistično suhem, vendar preroško postapokaliptičnem in s Pulizerjem nagrajenem romanu preminulega ameriškega pisatelja Cormaca McCarthyja. Pred leti je nastal tudi film, kar pa naj ne odvrne od branja tega voluminoznega in mojstrsko izrisanega risoromana o potovanju očeta in sina, ki sta med redkimi preživelimi po kataklizmi, in iščeta svojo smer do morja, na bolj obetavni jug z milejšim in bolj priljudnim podnebjem. Na poti se srečujeta z žalostno puščobo, ki pa je nevarna tudi zaradi nasilja blodečih kanibalskih skupin. Iz brezizhodnosti in groze Larcenet znova ustvari delo, polno svojevrstne lepote.

Zoran Smiljanić
Fritz Lang: Ljutomer – Berlin – Hollywood
ZRC SAZU in Kulturno turistično društvo Festival Ljutomer

Stripovskega mojstra Zorana Smiljanića (1961) privlačijo teme, povezane s slovensko kulturno in splošno zgodovino, med katerimi so tudi portreti znamenitih ustvarjalcev. Po Cankarju, Plečniku in Kajuhu je – prvič tudi v vlogi scenarista – upodobil še pot nemškega režiserja Fritza Langa (1890–1976), ki je bil leta 1915 gost Karla Grossmana, ljutomerskega advokata, amaterska fotografa in snemalca. Lang je Smiljanića zaznamoval že v najstniških letih, pozneje pa ga je navdušil z izvirnimi režijskimi rešitvami, osupljivo likovnostjo, izbranim dizajnom, šokantnimi temami ter igro svetlobe in teme. V likovnem smislu temu sledi tudi strip, seveda pa je bil Lang drzen, provokativen, na trenutke duhovit in tudi precej bizaren človek, ki je rad rušil tabuje – torej idealni stripovski junak. 

Jure Ule, Tamara Likon
Pehta
Forum Ljubljana

Pehto poznamo iz Vandotove zgodbe, kjer živi v gorski koči z udomačenim volkom in nabira zelišča, Kekec pa ji izmakne zdravilne kapljice za Rožletovo slepo sestro Mojco. V stripovski zgodbi, ki sta jo ustvarila (arhitekta po izobrazbi) Tamara Likon in Jure Ule, spoznamo eno od možnih predzgodb o njej. Duh tega črno-belega stripa je mističen, saj večinoma govori skozi podobe težkega alpskega življenja ter čudovitih gozdov in bistveno manj skozi besedo. Mlada Pehta je ena od številnih otrok v družini brez zadosti hrane, toplote in topline. Ko jo pošljejo za deklo, se zadrži v gozdu, kmalu pa ugotovi, da so ljudje še bolj brezsrčni, kot se ji je zdelo. Skozi usodni dogodek postane zdravilka in čarovnica obenem – kakor za koga. Prvobitni arhetipski lik iz mitologije širšega alpskega prostora.

Yuval Noah Harari, Daniel Casanave, David Vandermeulen
Sapiens v stripu 2; Stebri civilizacije
Mladinska knjiga

Tudi drugi album priredbe poljudnoznanstvene uspešnice Sapiens prinaša svež, igriv in kritičen pogled na prelomne trenutke v zgodovini človeštva, ki so nas iz skupnosti lovcev in nabiralcev pripeljali do zapletenih civilizacij. Yuval Noah Harari s stripovsko ekipo v značilnem slogu povezuje teorijo in humor, zgodovinska dejstva in izmišljene intervjuje. Osredotoča se na to, kako so ljudje izumili »velike ideje«, ki so jim omogočile sodelovanje, kakršnega druge živalske vrste niso mogle razviti: bogovi, denar, birokracija in zakoni. Skozi vsakdanje primere in zabavne sodobne situacije prikaže, kako se te ideje še vedno skrivajo v ozadju naših institucij in navad, družbo pa mu dela nečakinja Zoe, ki je odlična spraševalka, poslušalka in komentatorka.

Jaka Vukotič, Žiga Gombač
Srečkonstrip
Škrateljc

Poetičen in likovno dinamičen strip Žige X Gombača in Jake Vukotiča o avantgardističnem in kontruktivističnem kraškem pesniku Srečku Kosovelu (1904–1926), ki tudi stoletje pozneje še vedno vznemirja s svojo poetiko, je zamišljen kot dialog/intervju z njim, zato nas povzdignjeni in vsebinsko polni stavki takoj prestavijo v središče njegove ustvarjalnosti, hkrati pa obdelujejo temeljna vprašanja umetnosti nasploh. Risba, ki tudi z umestitvijo Kosovelovih pesmi lepo lovi konstruktivistično vzdušje, pesnikove besede nadgrajuje z zgoščeno, izčiščeno in povedno grafično pripovedjo. Knjiga založbe Škrateljc je več kot primerna uvertura v Kosovelovo leto, ki ga bomo praznovali leta 2026, ob stoletnici pesnikove veliko prezgodnje smrti.

Wolfram Eilenberger
Doba čarovnikov in Vizionarke
prevod: Tomo Virk
LUD Literatura

Wolfram Eilenberger (1972) je nemški knjižni avtor, filozof in televizijski voditelj, ki se je leta 2018 mednarodno prebil z Dobo čarovnikov, v kateri je za čas velikega razmaha filozofije postavil desetletje po prvi svetovni vojni, v njej pa virtuozno prepletel življenje in delo ter vzpon štirih takratnih filozofskih mislecev: Walterja Benjamina, Ludwiga Wittgensteina, Martina Heideggerja in Ernsta Cassirerja. V njegovem knjižnem nadaljevanju Vizionarke, ki je izšlo leta 2020, pa je stopil (filozofsko) desetletje naprej in v obdobje 1933 do 1943 umestil še štiri samosvoje ženske, Simone Weil, Simone de Beauvoir, Hannah Arendt in Ayn Rand, ter jih postavil v izviren medsebojni dialog, pri čemer je njihovo zgodbo tokrat začel na koncu, torej leta 1943, ki je bilo za katero od njih tudi usodno (Simone Weil je takrat umrla), potem pa se z njihovim življenjem in bivanjem vrnil v desetletje poprej, ko so se nad svet začele zgrinjati temne sence. Knjigi o tem, kako filozofija raste in se poraja (tudi) iz konkretnih, fizičnih življenj.

Robert M. Sapolsky
Določeno; Veda o življenju brez svobodne volje
prevod: Samo Kuščer
UMco

Ameriški nevrobiolog, primatolog in antropolog Robert M. Sapolsky (1957), eden najprodornejših raziskovalcev človeškega obnašanja, se v svoji najnovejši knjigi Določeno s poglobitvijo v znanost in mehanizme našega odločanja skuša dokopati do spoznanja, na kako trdnih temeljih stoji koncept svobodne volje. Izhaja iz osnove, da to, kar razmišljamo, se odločimo in naredimo v določenem trenutku, izhaja iz trenutka poprej, tisto pa še iz trenutka nazaj in tako vse bolj nazaj (kot metafora o neskončnem stolpu želv, na katerem stoji Zemlja). Medtem ko je v svoji prejšnji, izjemno odmevni in vplivni knjigi Obnašaj se! analiziral, zakaj ljudje enkrat ravnajo dobro, drugič pa slabo, in pokazal na sovplivanje genetike in okolja, ki vzpostavita biokemično izhodišče našega vedenja, gre v knjigi Določeno še korak dlje in se na svoj značilno briljanten način zoperstavi pomirjujoči iluziji, da imamo vseskozi nadzor nad lastnim življenjem in odločitvami v njem. Knjiga, ki (iz)ostri pogled nase in ljudi okoli sebe, obenem pa nevsiljivo spodbuja k večji družbeni toleranci.

Timothy Snyder
Krvava prostranstva; Evropa med Hitlerjem in Stalinom
prevod: Niki Neubauer
UMco

Od leta 1933 do 1945 sta nacistični in stalinistični režim na krvavih prostranstvih – na območju, ki vključuje dele Rusije, Poljske, Belorusije, Ukrajine in baltskih držav – usmrtila več kot štirinajst milijonov civilistov. Pobijanje se je začelo z lakoto, ki jo je Stalin povzročil v Ukrajini, nadaljevalo z njegovim velikim terorjem ter za tem z nemško-sovjetskim dirigiranim zavzetjem Poljske. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je kasneje v zaporih in drugod umrlo na milijone vojakov in civilistov, Nemci pa so se podali na krvavi pohod proti Judom, ki je trajal vse do konca vojne. Tudi po njej se grozote niso končale: z množičnimi preseljevanji in ustvarjanjem nove geografije nekaterih držav so se nadaljevale za milijone ljudi, na stotisoče pa jih je pri tem umrlo. Tragične posledice tega se vlečejo vse do današnjih dni. Briljantni Timothy Snyder z metodično primerjavo dveh sistemov, ki sta usmrtila milijone ljudi, v Krvavih prostranstvih pogleda na osrednji dogodek evropske zgodovine 20. stoletja z novega zornega kota.

Thomas Hobbes
Leviatan
prevod: Aljoša Kravanja
Krtina

Leviatan, grandiozni epos, ki ga je leta 1651 objavil vplivni angleški filozof Thomas Hobbes (1588–1679), je do dandanes obdržal status humanistične in družboslovne ter še vedno aktualne klasike. V njem Hobbes razpravlja, kako naj bi bila organizirana družba, ker je zaradi naravnega boja enega proti drugemu potrebno vzpostaviti oblast in ustrezno družbeno pogodbo med ljudmi, in kakšno naj bo njeno razmerje z religijo. Ker je Hobbes Leviatana pisal pred skoraj štirimi stoletji, je bil njegov prevod v sodobni jezik še poseben izziv. Prevajalec pravi: »Hobbes je živel v času kraljev, še pred Wattovim parnim strojem in vzponom industrializma. Toda hkrati je eden od tistih mislecev, ki je začrtal naše politično besedišče – besede, ki jih za razmišljanje o politiki uporabljamo še danes.« Knjiga, ki sodi na polico vsakega angažiranega intelektualca!

Jordan B. Peterson
Mi, ki se bojujemo z Bogom
prevod: Niki Neubauer
Družina

Univerzitetni profesor Jordan B. Peterson (1962) je s svojo knjigo 12 pravil za življenje (in njenim nadaljevanjem Onkraj reda) doživel svetovno slavo, njegova prva knjiga pa je bila v resnici zahtevno analitično delo Zemljevidi pomena (izvirno izšla že leta 1999), v kateri je s pomočjo psihologije in študije različnih mitov, ritualov in verskih zgodb skušal najti nastavke, ki so skupni vsem. Z obsežno in zahtevno knjigo Mi, ki se bojujemo z Bogom, se Peterson vrača na izvorni teren, pri tem pa je predmet njegovega preučevanja Sveto pismo oziroma natančneje nekatere od ključnih zgodb iz njega, ki jih Peterson interpretira večplastno, tako v smislu prvotnega pomena kot antropološko (antropocentrično) in psihološko. Pri tem izhaja iz podmene, da so svetopisemske zgodbe arhetipske in zato temelj dobro integrirane psihe in povezanosti skupnosti. Precizna interpretacija svetopisemskih zgodb za današnji čas.

Wilhelm Reich
Množična psihologija fašizma
prevod: Vid Sagadin Žigon
Sanje

Množična psihologija fašizma je prvič izšla že avgusta 1933, samo pol leta po tem, ko je Hitler prišel na oblast, razvpiti avstrijski psihoanalitik in psihiater Wilhelm Reich pa je v njej objavil enega prvih poskusov razlage, zakaj so množice sprejele Hitlerja in Mussolinija. Po njegovem mnenju je fašizem uspeval (in uspeva) zato, ker so ljudje v otroštvu vzgojeni/oblikovani v avtoritarnih družinah, kjer prevladuje potlačitev spolnosti in strah pred avtoriteto. Posledica so osebnostne strukture, ki hkrati hrepenijo po svobodi in se je bojijo, zato se relativno zlahka podredijo primernemu diktatorju, ki v danem trenutku izpolnjuje njihova pričakovanja. Po Reichu je imel fašizem veliko podporo srednjega razreda, ki je v razrednem boju branil svoj položaj med kapitalom in proletariatom, knjiga, v kateri Reich povezuje politično ekonomijo in psihologijo, pa ponuja provokativno razlago zakaj tudi delavski razred, kljub lastnim interesom, pristane na avtoritarno ideologijo.

Karin Erlandsson
Modra preja; Nordijska hvalnica pletenju
prevod: Iva Klemenčič
Hart

S spomini na pletenja v najstniških letih avtorica podloži uvod v to čudovito zbirko skandinavskih esejev, v nadaljevanju pa svoje osebne spomine razveže v razmišljanja o pomenu pletenja skozi čas, o kulturni zgodovini ročnih del, družbenem pomenu in njihovi tradiciji – še posebej z vidika žensk in nevidnega dela. Poseben čar teh toplih zgodb je tudi v ustvarjalnem in terapevtskem vidiku pletenja. Karin Erlandsson, finska avtorica, ki piše v švedščini in v svojih delih pogosto raziskuje vezi med generacijami, naravo, ustvarjalnostjo in ženskimi izkušnjami, s toplino sporoča, da pletenje ni samo hobi, pač pa je lahko ritual, ki pomirja in nudi prostor tudi za umetniški navdih.

Slavoj Žižek
Nebesa v razsulu
prevod: Igor Harb
Cankarjeva založba

Eminentni filozof Slavoj Žižek se je s knjigo Nebesa v razsulu iz leta 2021 odzval na pandemijo, pri čemer je izhajal iz citata nekdanjega kitajskega voditelja Mao Cetunga: »Pod nebesi je vse v razsulu: situacija je odlična.« V tej knjigi Žižek torej analizira svet, ki ga pretresajo pandemija, ekološka kriza, vzpon populizmov in nove oblike digitalnega nadzora, kaos pa se vzpostavlja kot novi red, v katerem postajajo meje med resnico in fikcijo, svobodo in nadzorom, kapitalizmom in komunizmom vse bolj zabrisane. Žižek poudarja, da pandemija ni (bila) zgolj zdravstvena, temveč predvsem ideološka kriza, ki je razkrila krhkost globalnega kapitalizma, kar zahteva novo obliko solidarnosti. Zato zagovarja akcijo in reorganizacijo družbe – skupen globalen odziv na grožnje, ki presega nacionalne meje. S slogom, polnim paradoksov, humorja in provokacij, Žižek pokaže, kako ohraniti človeški obraz v svetu, ki vse bolj drsi v nelagodje in nered.

Yuval Noah Harari
Neksus
prevod: Polona Mertelj
Mladinska knjiga

Hararijeva najnovejša knjiga Neksus se osredotoča na raziskovanje vloge informacij v družbi – tokrat skozi zgodovinsko perspektivo, ki se iz preteklosti razteza vse do ogrožajoče prisotnosti umetne inteligence (UI) v sedanjosti. Harari najprej predstavi temeljno zamisel knjige: sposobnost deljenja, shranjevanja in manipulacije informacij je skozi celotno človeško zgodovino ključna za družbeno sodelovanje, politiko in moč ter za diktaturo in demokracijo. V preteklosti so verska besedila in birokratske zapovedi ustvarjale in ohranjale družbeni red — vendar pri tem niso nujno uporabljale resnice. Tudi tiskana beseda, simbol razsvetljenstva, je bila pogosto vir manipulacije. V nadaljevanju knjige se Harari usmeri na sedanjost in prihodnost: umetna inteligenca po Harariju ni in ne bo (več) zgolj orodje, temveč postaja aktivni akter v procesu informiranja, saj deluje in bo delovala vse bolj samostojno, ustvarjala ideje in – vse bolj brez človeškega nadzora – vplivala na našo resničnost.

Tit Livij
Od ustanovitve mesta; Zvezek 3, knjige 21–25
prevod: Matej Hriberšek
Slovenska matica

Potem ko je pri Slovenski matici v zadnjih letih v dveh delih izšel prevod prvih desetih knjig Tita Livija (59 pr. n. št.–17 n. št.), rimskega zgodovinarja, retorika in filozofa, o ustanovitvi mesta Rim (prvih pet v prvem delu predstavlja zadnji prevod akademika Primoža Simonitija, naslednjih pet knjig v drugem delu je prevedel Aleš Maver, ki je bil za ta prevod letos nominiran za Jermanovo nagrado), je zdaj izšla še tretja knjiga v prevodu Mateja Hriberška, ki prinaša Livijeve knjige od številke 21 do 25. Te pokrivajo obdobje od 221 pr. n. št. do 212 pr. n. št. in se skoraj v celoti posvečajo drugi punski vojni vse od njenega začetka, prek Hannibalove prisege, da bo sovražil Rimljane, njegove znamenite poti čez Alpe z vojsko in sloni, in tako naprej vse do Hannibalove zmage pri Kanah, ki je pomenila enega najhujših rimskih porazov. Novo branje za vse ljubitelje stare rimske zgodovine!

Nataša Golob
Pozdravljen, ti, ki bereš
Mohorjeva družba Celovec in Znanstvena založba Filozofske fakultete

Nataša Golob je slovenska umetnostna zgodovinarka in pedagoginja, ki je večino svojega poklicnega dela posvetila srednjeveškim rokopisom. V svoji najnovejši monografiji Pozdravljen, ti, ki bereš je predstavila svoje izsledke o srednjeveški knjižni krajini na območju, kjer živimo Slovenci. V nasprotju z doslej uveljavljenim ozkim pogledom le na rokopise, ki so se ohranili v slovenskih javnih zbirkah, je avtorica zbrala podatke o kodeksih, ki so se raztepli po svetu, vendar podpisi v njih in zaznamovanje lastnikov dokazujejo, da so bili v naših proveniencah. Tako se je število rokopisnih enot bistveno povečalo, z njimi pa tudi število literarnih del, profili knjižnic pa so se spremenili, katera od njih (knjižnica komende nemškega viteškega reda v Ljubljani) je osvetljena prvič. Unikatna knjiga o srednjeveških avtorjih, prepisovalcih, knjižnih slikarjih, knjigovezih, bibliotekarjih, bralcih, lastnikih in tudi rokodelcih, ki so poskrbeli za materialne plati knjig, iz česar je nastalo zaporedje imen, oseb iz kulturnega kroga knjige, od katerih so mnoga objavljena prvič.

Parmy Olson
Prevlada
prevod: Samo Kuščer
UMco

Prejemnica nagrade za najboljšo poslovno knjigo na Slovenskem knjižnem sejmu leta 2025. Ko so konec leta 2022 objavili ChatGPT, to ni bila samo še ena spletna stran več ali nova aplikacija. Svet se je spremenil čez noč in vsi smo preizkušali novo igračo. Hitro pa se je pokazala zelo realna nevarnost, in sicer, da bodo slabo preverjene informacije kot posledica avtomatizacije, ki jo je prinesel ChatGPT, začele zahrbtno spodkopavati naš način življenja, iz družbe izsesavati dodano vrednost, nadomeščati ustvarjalna delovna mesta in povzročile novo, strašljivo obdobje dezinformacij. Nikoli ni bilo mišljeno, da bo tako. Ustanovitelja dveh podjetij, kreatorja najnaprednejših programov UI sta razvoj teh projektov začela odločena, da bosta z njimi rešila nekatere največje težave človeštva. Vendar svojih tehnologij nista mogla razviti brez ogromnih finančnih sredstev, ki sta jih Microsoft in Google kasneje z veseljem vložila v zameno za vpliv v prihodnosti. Knjiga, ki prinaša osupljivo in do zdaj nerazkrito zgodbo iz zakulisja bitke za umetno inteligenco.

Mary Beard
Rimski cesar; Vladati starorimskemu svetu
prevod: Matej Venier
Beletrina

Mary Beard (1955) je angleška zgodovinarka, specializirana za stari Rim, skrbnica Britanskega muzeja, bila je tudi profesorica na Univerzi v Cambridgeu, njena najbolj znana knjiga pa je SPQR (kratica za rimski senat in ljudi), v kateri je podrobno obdelala zgodovino starega Rima. Knjiga Rimski cesar iz leta 2023 predstavlja nekakšno njeno nadaljevanje. V njej s širokim pripovednim zamahom, iz katerega seva obsežno znanje, smisel za pripoved in živopisen detajl, popiše in oriše kronologijo skoraj tridesetih rimskih cesarjev od znanih in razvpitih, denimo od Julija Cezarja (leta 48 pr. n. št. je postal rimski diktator, umorili so ga čez štiri leta), Avgusta (ki velja za prvega pravega rimskega cesarja) pa vse do manj znanih Elagabala in Aleksandra Severja (ki je vladal do leta 235 n. št, ko so ga umorili). Med njimi je bilo sicer manj psihopatov, kot nam to prikazujejo filmi, trdi Mary Beard, vendar pa je bilo to obdobje za naše pojme vseeno nepredstavljivo kruto. Sugestivna zgodovinska knjiga!

Franjo H. Naji
Srce v kletki
Litera

Franjo H. Naji (1971) je kardiolog, obenem pa zadnja leta vse bolj tudi pisatelj. Na literarno sceno je stopil leta 2019 s knjigo kratkih zgodb Križišče, leto kasneje je objavil roman Zadnji gozd, leta 2022 pa mu je izšel še roman Noč na obisku. Srce v kletki je njegova nova, tokrat stvarna, a napeto napisana knjiga, v kateri je prepletel svoje kardiološke izkušnje in svoj pripovedni talent. V prvem delu knjige bralca seznani s fiziologijo in delovanjem srca, pri čemer zavzetemu bralcu postopoma in razumljivo pripoveduje o fenomenu te vseživljenjske črpalke, ki se nikoli ne utrudi. V drugem delu pa Naji preko shematičnih zgodb različnih pacientov, ki bi lahko temeljile tudi na resničnih primerih, predstavi različne zaplete in srčne bolezni, ki lahko ogrozijo ne samo ta organ, temveč – ponekod skozi daljše časovne obdobje – tudi naše življenje. Kaj svetuje Naji v zvezi s srcem: »Zmernost, redno rekreacijo, vzdrževanje primerne telesne teže in seveda čimprejšnjo opustitev kajenja.«

Karl Schlögel
Teror in sen; Moskva 1937
prevod: Aleš Učakar
Beletrina

Teror in sen, Moskva 1937 (izviren izid leta 2012) predstavlja opus magnum nemškega zgodovinarja Karla Schlögla (1948), ki v tej knjigi trdi, da Moskva leta 1937 pomeni neločljiv del našega zavedanja o tem, kaj je 20. stoletje predstavljalo za Evropo, kar je postalo očitno po zatonu Sovjetske zveze, ko je bil naposled šele izmerjen obseg sovjetskega terorja, prvič pa so bila objavljena tudi imena in portreti dotlej brezimnih žrtev, bili so jim postavljeni spomeniki itn. Ta obsežna knjiga, ki jo je zavzeto prevedel Aleš Učakar (»z njo sem preživel eno leto«!), opremljena tudi z vsebinsko skladnimi fotografijami, prinaša večplastno, obenem pa kronološko spisan viharni zgodovinski kalejdoskop vrhunca stalinistične diktature, ki je povsem predrugačil življenje v sovjetski prestolnici. Schlögel mesec za mesecem, skoraj teden za tednom, rekonstruira dogajanje, ki je botrovalo stopnjevanju političnega zla v »veliki teror«. Zgodovinska knjiga leta!

Jonathan Haidt
Tesnobna generacija
prevod: Niki Neubauer
UMco

Po več kot desetletnem obdobju, v katerem je bilo duševno zdravje mladostnikov stabilno ali se je celo izboljševalo, raziskave po letu 2010 beležijo strmo poslabševanje le-tega. Število primerov depresije, tesnobnosti, samopoškodovanja in samomorov je močno naraslo, v nekaterih primerih se je tudi podvojilo. Kako in zakaj je prišlo do tega? V tej knjigi se je socialni psiholog Jonathan Haidt (Pravičniški um) lotil preiskovanja ozadja kolapsa duševnega zdravja mladostnikov in ga povezal z dobo pametnih telefonov, družbenih omrežij in velikih tehnoloških podjetij. Avtor najprej predstavi dejstva o epidemiji duševnih bolezni med mladostniki, ki je številne države zajela naenkrat, potem pa pod drobnogled vzame tisto, kar je sprožilo ta val trpljenja med mladimi. Pomembna in še kako aktualna knjiga o tem, kako preveč zaščite v realnem svetu in popolna svoboda na spletu spreminjata otroke v tesnobno in negotovo generacijo, ki pa obenem prinaša tudi premišljen in obsežen nabor ukrepov, s katerimi lahko skupnost v prihodnosti izboljša sedanje stanje.

Sami Timimi
V iskanju normalnosti
prevod: Irena Pan
Chiara

Britanski psihiater in psihoterapevt Sami Timimi (1964) v knjigi V iskanju normalnosti nazorno in tudi kritično opisuje, kako današnja družba razume duševno zdravje (in kako ga pogosto tudi narobe dojema). Avtor dela, ki je poznan po kritiki biomedicinskega modela psihiatrije, nas sooča z vprašanjem, kaj pravzaprav pomeni biti »normalen« v svetu, ki je sam po sebi poln pritiskov, tekmovalnosti in izolacije. Knjiga razbije mit, da je mogoče človeško stisko razložiti zgolj z delovanjem kemije možganov ali genetsko nagnjenostjo. Timimi namreč pokaže, da so diagnoze, kot so depresija, ADHD ali avtizem, pogosto rezultat kulturnih in družbenih norm, ki določajo, kaj šteje za »pravilno« vedenje. Ob tem avtor s prepričljivimi argumenti opozarja, da medicinski jezik lahko postane orodje nadzora in normalizacije – namesto razumevanja in podpore. Timimi namesto patoloških oznak predlaga »kontekstualen« pristop, ki v središče postavi človekov odnos do sebe, drugih in sveta, v katerem živi. Kritična, hkrati pa sočutna in lucidna knjiga.

Ilan Pappé
Zgodovina moderne Palestine
prevod: Irena Trenc – Frelih
Cankarjeva založba

V uvodu te obsežne in podrobne knjige izraelski zgodovinar Ilan Pappé (1954) poudarja, da je treba zgodovino tega ozemlja obravnavati večplastno, kot zgodbo o soobstoju in sobivanju Arabcev in Judov, ki je zapletena, hkrati pa polna zatiranja. Razdelil jo je na več poglavij oziroma obdobij: začne med letoma 1856 in 1900, ki ga ima za čas socialnega miru, nadaljuje z obdobjem med tiranijo in vojno (1900–1918), ki prinese rast političnega zavedanja palestinskih Arabcev in judovskih priseljencev, potem svetovno vojno kot bolečim katalizatorjem sprememb, zatem nastankom mandatne države (1918–1948), nadaljuje z nakbo, obdobje delitev 1948–1967 prinese izraelsko utrditev stanja razdeljenega ozemlja. Okupacija in visoka politika (1967–1987) po šestdnevni vojni prinese okupacijo velikega dela palestinskega ozemlja, vstaja in njene posledice v obdobju 1987–1996 pa s prvo intifado privedejo do množičnega palestinskega upora, ko se poveča mednarodna pozornost, mirovni procesi v Oslu kasneje pa propadejo. V obdobju po 2005 (do 2020) Izrael začne učvrščevati republiko Veliki Izrael – vse do danes.

Ernst Hans Josef Gombrich
Zgodovina umetnosti
prevod: Katja Jenčič
Studia humanitatis

Gombricha v slovenščini že poznamo po delu Kratka zgodovina za mlade bralce, vendar je Zgodovina umetnosti knjiga, s katero se je zapisal v zgodovino. Ne glede na to, da njen prevod dobivamo 75 let po izvirnem izidu (zdaj je v obtoku 16. izdaja, ki je tudi prevedena), gre za monumentalno delo in v sedanjih razmerah, ko so tovrstne knjižne izdaje le še redkost, tudi za izjemen domač založniški projekt. Gombrich svojo knjigo začenja z zdaj že klasičnima stavkoma: »V resnici ne obstaja nič takega kot umetnost. So samo umetniki,« po tem pa nam z razgibanim, a razumljivim jezikom začne pripovedovati živopisno (in z mnogimi, večinoma barvnimi reprodukcijami umetniških del obogateno) zgodbo o umetnosti vse od prazgodovinskih poslikav pa do abstraktne umetnosti 20. stoletja. Temeljna knjiga o umetnosti kot človeškem prizadevanju za izražanje, lepoto in razumevanje sveta. Moderna klasika in eden najzahtevnejših založniških projektov tega leta!

Didier Eribon
Življenje, starost in smrt navadne delavke
prevod: Iztok Ilc
Založba /*cf.

Francoskega pisatelja in esejista Didierja Eribona (1953) smo leta 2022 v z njegovo odmevno knjigo Vrnitev v Reims, refleksivnega besedila o avtorjevi vrnitvi v rodno mesto po dolgem času ob smrti očeta, kar porodi premislek o njegovi preteklosti in sedanjosti. Letos je izšel še prevod njegove knjige Življenje, starost in smrt navadne delavke, ki jo lahko beremo kot nekakšno neposredno nadaljevanje Vrnitve v Reims. Tokrat Eribon tematizira odhod ostarele in vse bolj betežne matere v tamkajšnji dom starejših občanov, preigrava različne možnosti tovrstnih namestitev in njihove prednosti ter slabosti, analizira erozijo francoskega zdravstvenega sistema, ki ga načenja virus neoliberalizma, spremlja kognitivno upadanje svoje matere ter njeno kasnejšo opustitev volje do življenja … Še kako aktualna in pazljivo spisana knjiga, ki se giblje med spomini, esejistično formo ter številnimi navedbami iz svetovne literature.

Jens Andersen
Astrid Lindgren; Zgodba o avtorici Pike Nogavičke
prevod: Amalija Maček
Mladinska knjiga

Astrid Lindgren (1907–2002), stvariteljica nepozabne Pike Nogavičke, rojena kot Astrid Ericsson, je, še mladoletna, zanosila in rodila, oddala sina Lasseja v rejo na Dansko, bila pri devetnajstih polna žalosti in skrbi, vse dokler se ni poročila, dobila hčer Karin ter uspela združiti družino tudi s sinom. Med drugo svetovno vojno je že snovala Piko Nogavičko, njen lik pa je izhajal iz vojnih grozot. Rokopis je poslala založbi Bonnier, kjer so ga zavrnili, češ da je prezahteven, potem pa ga je prevzela založba Rabén & Sjögren in iz Pike Nogavičke, ki je izšla leta 1945, naredila nesluteno uspešnico. Vendar se tudi od tod naprej avtorici nista cedila zgolj med in mleko. Mož ji je umrl že leta 1952, kar jo je dodobra zadelo, tako da je nekaj utehe našla tudi pri prijateljici, Nemki Louise Hartung, ki se je enostransko zaljubila vanjo. Sledile so mnoge knjige, med drugim Bratec in Kljukec s strehe, pa Erazem in potepuh ter politično konotirana Ronja, razbojniška hči, vendar se kljub vsem uspehov vse do konca svojega življenja ni prevzela. Podrobna biografija!

Simon Doma; napisal Aleš Čar
Gringo Loco
samozaložba

Slovenski pisatelj in esejist Aleš Čar (1971) je zapisal resnično zgodbo Simona Dome, ki je bil v Venezueli obsojen na 15 let zapora. Gringo Loco je postala prava uspešnica in je ena najbolj prodajanih knjig letos. Zaporniških zgodb oziroma nasploh zgodb iz senčnega dela sveta – za razliko od tujine – pri nas ni veliko, niti nimamo prevodov podobnih knjig, zato je zapisana izkušnja Simona Dome še toliko bolj unikatna. Pri nastanku knjige so poleg Dome in Čara sodelovali še fotograf Matic Zorman, oblikovalec Žiga Aljaž, producent Milan Slana in urednik knjige Aljoša Harlamov. Skupaj so ustvarili fenomen, ki presega zgolj osebno izpoved, saj se poglablja tudi v različna kulturna in družbena ozadja, tako da se pred nami izriše širša slika o stanju venezuelskega zaporniškega sistema.

Manca Košir
Manj je mene, bolj sem Jaz
uredil, zbral in dopolnil: Žiga Valetič
Goga

Žiga Valetič je knjižni avtor, urednik, oblikovalec in še kaj, pri avtobiografski knjigi Mance Košir pa se je predstavil v novi, soavtorski vlogi: v skladno celoto je povezal na stotine odlomkov iz Mančinih kolumn, intervjujev in drugih besedil ter jih zložil v unikatno knjigo, ki se bere kot namensko napisana avtobiografija. Za to delo ga je zadolžila Manca Košir sama, o njem pa je Valetič povedal: »Ko sem se lotil branja njenih knjig in besedil, shranjenih v računalniku, sem hitro spoznal, da je velik del avtobiografski, ugotovil pa sem tudi, da noben vidik njene poti ni ostal nereflektiran. Zato se mi je zdelo logično, da knjigo sestavim iz njenih besed, čeprav mi ni eksplicitno rekla, naj bo tako. Lahko bi knjigo napisal sam, ampak zakaj bi jo, če je Manca porabila na tisoče ur za pisno artikulacijo lastnih misli in občutij? Sklenil sem, da vse skupaj povežem skozi petindvajset poglavij, hkrati pa s svojo naracijo vzpostavim kontekst in zapolnim praznine.« Manca Košir, prvič v celoti!

Nina Dragičević
Nemogoče
Beletrina

Nino Dragičević poznamo predvsem kot nagrajeno pesnico in esejistko. Njena dela so izrazito feministična in queer, nič drugače ni s formalno hibridnim delom Nemogoče, ki združuje poezijo, prozo, esejistiko, preteklost in sedanjost, teorijo in fikcijo. Začenja z vprašanjem, katere zgodbe so dovolj relevantne, da jih slišimo. In kdo o tem odloča. »Učili so nas, da je nekje tu živela ena sama skladateljica, Josipina Turnograjska. Pred seboj jih imam tri ducate. Kje se je zataknilo?« Nemogoče se je zdelo, da bi bila njihova življenja zapisana – a vendar zdaj so. Dragičević kolažira številne zgodovinske vire, izseke iz časopisov, reklamna sporočila ipd. ter iz njih gradi inovativno pripoved, pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Njen jezik je gost, natančen, na trenutke ostro teoretičen, spet drugič mehko poetičen. Eksperimentalno!

Martin Golob
Na spletni prižnici 2
Družina

Duhovnik Martin Golob, eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih obrazov slovenske Cerkve, je svojo iskrenost in neposrednost, znano s spletnih vlogov, s pomočjo Lojzeta Grčmana leta 2022 prvič prenesel med knjižne platnice in se kmalu zavihtel med najbolj prodajane knjižne avtorje na naših tleh. Takrat je svoje duhovne misli in spodbude vrtel okoli odraščanja, družinskih odnosov, poklicne poti duhovnika in temeljnih vprašanj krščanske vere, letos poleti pa je, ponovno z Grčmanovo podporo, za nadaljevanje izbral in priredil 100 svojih najboljših vlogov zadnjih sedmih let. Urejeni so kronološko od jeseni 2018 z uvodi; ti orišejo okoliščine nastanka in nas uvedejo v zgodbe iz življenja in dela duhovnika, ki ga je pot vodila skozi razne župnije in se zna z ljudmi pogovarjati toplo in razumljivo. Golobove pripovedi so dokaz, da je o veri možno govoriti na sodoben način, ne da bi se pri tem izgubili globina in sporočilna moč.

Anita Ogulin, Vasja Jager
Tako zelo vas imam rada
Mladinska knjiga

Anita Ogulin (1951–2024), gotovo najbolj prepoznavna slovenska humanitarka, dolgoletna sekretarka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, je s pomočjo novinarja in pisatelja Vasje Jagra zapisala zgodbo svojega življenja. Izida žal ni dočakala, se je pa ta knjiga uvrstila med najbolj prodajane knjige letošnjega leta. Anitino otroštvo je bilo ob odtujenih, slabovidnih oziroma slepih starših polno težkih preizkušenj, enako velja za njen prvi zakon v mladosti, ko je v rosnih dvajsetih zapustila nasilnega moža in sama vzgajala hčerko, kar je na vasi na obrobju Ljubljane povzročilo nemalo škodoželjnih govoric. A kljub temu ali prav zaradi tega je svoje življenje v celoti, vse do zadnjih dni, posvetila humanitarni pomoči otrokom in družinam v stiski. V sistemu, ki temelji na sebičnosti, je Anita Ogulin delovala nesebično; v času sistematičnega ponižanja človeka v 'malega človeka' je slednjega dvigala nad vse – tudi nad sebe. Njeno delo je bilo vedno osredotočeno na otroke in njihove pravice, saj je verjela, da so vsi otroci njeni otroci, še posebej tisti v stiski.

Katja Pančur
Varna hiša groze
Primus

Pretresljiva resnična zgodba Katje Pančur, ki se je rodila v Sankt Peterburgu v Rusiji in zaradi težkih družinskih razmer tam pristala v sirotišnici. Po spletu raznih naključij je še kot majhna deklica prišla v Slovenijo, kjer naj bi zanjo poskrbel duhovni vodja, spoštovan in karizmatičen lama. Nastanil jo je v budistični skupnosti in ji obljubil varnost, ljubezen in duhovno rast – vse tisto, česar do takrat ni poznala. A za navidezno toplino in skrbjo se je skrivala mračna tema, pred katero dolgo ni mogla pobegniti. V knjigi poleg boleče izkušnje spolne in verske zlorabe razkriva še druge oblike manipulacije in nadzora, pa tudi svojo pot okrevanja, materinstva in iskanja notranje moči. Zadnja leta aktivno ozavešča slovensko javnost s svojo pretresljivo zgodbo v upanju, da bo spodbudila tudi druge, da spregovorijo in se zavedo, da obstaja pot iz trpljenja in sramu, bolečine in občutka krivde.

Matthew McConaughey
Zeleni val
prevod: Katja Cvahte
Primus

Matthew McConaughey (1969) nam je bil dolgo poznan zgolj kot filmski igralec v ameriških romantičnih komedijah, vendar je v tem teksaškem žrebcu več, kot je videti na filmski pogled. Odraščal je v družini avtoritativnega očeta, ki mu je mladost na veliko zabelil s prigodami vseh vrst, a mu je obenem – skupaj z materjo – odprl prostor svobode, ki ga je mladi Matthew obilno izkoristil. Potem ko ga je življenje potegnilo k igranju, filmu ni prepustil vsega svojega časa in energije, več let se je vozil po Ameriki in užival njene darove, se navdihoval, pisal, živel polno življenje, se potem odrekel romantičnim vlogam, zajadral v drame, spoznal svojo sedanjo ženo, postal oče, bil s svojim južnjaškim naglasom ves čas izjemen pripovedovalec, na pragu petdesetih pa potem napisal spomine, v katerih buhti od divjih in inspirativnih filozofskih anekdot, prostodušne iskrenosti, tudi naivnosti, vsekakor pa želje, da na poti življenja uzre zelene luči, zeleni val in vanj spremeni tudi tisto, kar je na začetku videti rdeče ali rumeno.

Simona Semenič
Bes te lopi; Bes te lopi, knj. 1
Mladinska knjiga

Simona Semenič se je s priljubljenim romanom Skrivno društvo KRVZ že uveljavila tudi kot pisateljica za mladino. Tokrat se predstavlja s fantazijskim romanom za starejše najstnike, v katerem spremljamo zgodbi dveh svetov, ki se na trenutke tudi stakneta. Svit končuje osnovno šolo v obdobju covida, s starejšim bratom se prebijata iz dneva v dan ob z depresijo ohromljeni mami. Zgodba Milice pa nas ponese še dlje v preteklost, v srednji vek, natančneje v čas, ko je stare slovanske bogove začel izpodrivati novi bog. Milico, njeno mamo in hčerko izženejo iz vasi, ker se niso pripravljene odpovedati svoji veri. Tako Milica kot Svit živita v nevarnih časih, ko so zli duhovi Besi na pohodu – in oba imata pomembno vlogo v boju z njimi. Doživet in domiseln prvi del fantazijske serije, ki bo dobil še dve nadaljevanji.

Jasminka Petrović
Poletje, ko sem se naučila leteti
prevod: Klarisa Jovanović
Malinc

Ena najuspešnejših in najbolj prepoznavnih srbskih avtoric z več nagradami je v ospredje mladinskega romana, ki je že doživel uspeh tudi v filmski verziji, postavila travme medgeneracijskega molka, posledice jugoslovanskih vojn v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Mlada Beograjčanka Sofija se s svojo babico prvič odpravi na Hvar in počasi začenja spoznavati vse tisto, kar je bilo dolga leta popolnoma zamolčano: zakaj se babica Mare, Hrvatica, ki je odraščala v Starem Gradu in se nato poročila v Beogradu, ni v rodni kraj vrnila že več kot dvajset let? Zakaj babica ne govori s svojim bratom? In od kdaj ima Sofija toliko družine, za katero ni vedela? Aktualna tema, napisana v lahkotnem slogu, nam ponuja rešitev za razreševanje starih zamer tudi na naših tleh oziroma nekaj kilometrov južneje.

Sabina Fras Popović
Prava hokejska banda do konca
Pivec

V zaključnem delu mladinske športne trilogije na ledenih ploskvah (in tudi izven njih) podrsavajo mladi hokejisti in hokejistke. Avtorica Sabina Fras Popović je vsestranska spodbujevalka branja, ki svoje strokovno delo dopolnjuje z avtorskimi knjigami za mlade in promovira branje kot življenjsko spretnost. Za delo na področju knjižničarstva in bralne pismenosti med mladimi je prejela nagrado IBBY Slovenia Award 2022 in Čopovo diplomo za življenjsko delo. V intervjuju nam je povedala: »Imamo približno 70 odstotkih mladih, vpetih v šport. Kako torej približati knjige in branje določeni skupini? Tako, da knjige povežeš z dejavnostjo, ki jim pomeni izredno veliko. Če na kratko izpostavim samo nekaj koristi, ki jih branje prinaša v življenje športnika: izboljšuje koncentracijo, pomaga pri obvladovanju stresa in čustev, branje krepi disciplino in vztrajnost, širi pa tudi obzorja in komunikacijske sposobnosti mladih.«

Aksinja Kermauner in Silvester Vogrinec
Ejalina zaponka; Srebrna sekira, knj. 3
ilustracije: Jaka Vukotič
Miš

Zaključni del trilogije Srebrna sekira pripoveduje o dokončnem spopadu med temnimi silami in člani lože Puščavske luči. Evridika Fajt, na kratko Evi, ki smo jo spoznali že v prvi knjigi, tokrat doživlja čudna videnja in nenavadne časovne preskoke, ki se okrepijo na počitnicah na Zanzibarju. Medtem ko starša uživata v hotelskem razkošju, se Evi odpravi na obisk v mnogo pristnejši resort, kjer sreča tudi domačine. Med njimi je še živo védenje o starodavni afriški magiji. Nevarnost je vse hujša, opna med svetovi se tanjša, Evi oplazi afriško satanovo znamenje, pa tudi doma se medtem zgodi marsikaj zaskrbljujočega. Kdo ve, kako bi se razpletlo, ko Evi ne bi priskočila na pomoč mistična labodka Ejala. Trilogija Aksinije Kermauner in Silvestra Vogrinca odeva razmislek o realnih težavah mladostnikov v privlačno oblačilo magije, skrivnosti, legend in mitov.

Eva Frantz
Za zidovi Malinjaka
prevod: Alexandra Natalie Zaleznik
KUD Sodobnost International

Finska pisateljica Eva Frantz se je otroški literaturi posvetila kot že nagrajena avtorica kriminalk za odrasle. Za zidovi malinjaka, ki je leta 2019 prejela nagrado Runeberg Junior Prize, po knjižni predlogi pa so leta 2023 posneli tudi mladinsko kriminalno serijo v treh delih, je njen prvi prevod v slovenščino. Stino, mlado revno dekle s tuberkulozo, pošljejo na vznemirljivo pustolovščino – tako se ji zdi – v drag sanatorij, na eksperimentalno zdravljenje in raziskave, s katerimi bodo pomagali ozdraveti drugim otrokom. Vendar v tem sanatoriju ni vse tako, kot se zdi ... Knjiga je namenjena mlajšim bralcem (9+), a so obravnavane teme tudi za starejše. Veliko je govora o smrti, pa tudi o revščini, osamljenosti in sanjah, ki se nikoli ne morejo uresničiti. Skrivnostno!

Marguerite Abouet, Mathieu Sapin
Akisi v Parizu; 1. knjiga
Zavod VigeVageKnjige

Akisi, ki smo jo spoznali v popopranih in posoljenih zgodbah iz Slonokoščene obale, se z bratom Fofano preseli v Pariz k prastricu, upokojenemu zdravniku, ki predlaga, da mu rečeta kar »dedek«. Ona začne obiskovati nižjo srednjo šolo, kjer je marsikaj zelo drugače, kot je bilo v Afriki. Odnosi med mulčki so bolj ostri in zapleteni, ker so vsi malce starejši, napake, ki jih naredijo, pa morajo kmalu tudi začeti popravljati. Tudi Akisi nekaj ušpiči v šolski kuhinji, in čeprav so rezultati tega dobri, pristane pri ravnateljici. Akisijina navihanost se v velikem mestu pokaže v povsem novi luči, modri dedek pa jo med drugim sooči z ljudmi, ki potrebujejo praktično pomoč. Prva knjiga je izvrstno nadaljevanje in obenem čudovit uvod, v katerem vse nove junake in junakinje šele dobro spoznamo.

Raina Telgemeier
Duhovi
Založba Grlica

Otroški stripovski romani Raine Telgemeier so poleg stripovske serije Hartstopper edini, ki v ZDA sploh še uspejo uspejo konkurirati priljubljenosti mang. V stripu Duhovi spremljamo dve sestri, starejšo Catrino (Cat) in mlajšo Mayo, ki se s starši preselita v kalifornijsko obalno mestece Bahia de la Luna. Sveži zrak naj bi pomagal Mayi, ki ima resno bolezen – cistično fibrozo, toda domačini tega mesta verjamejo v duhove, kar še posebej zanima radovedno in pogumno Mayo, medtem ko je Cat do vsega tega bolj zadržana. Ko se približuje znameniti Dan mrtvih, ki je v tamkajšnji kulturi povezan tudi s šemljenjem, se meje med svetovoma živih in mrtvih zabrišejo, Cat pa se mora soočiti s svojimi strahovi, da bi zaščitila sestro. Ganljiva zgodba o bližini in sprejemanju minljivosti.

Manca Krošelj, Maša Ogrizek
Lažninka
Založništvo tržaškega tiska

Lažninka je zbirka zgodbic Maše Ogrizek in Mance Krošelj, ki so bile najprej objavljene v otroški reviji Galeb, na letošnjem festivalu Tinta pa je prejela nagrado zlatirepec v kategoriji domači stripi za otroke in mlade. Gre za barvito, simpatično in odštekano knjigo, v katerem spoznamo deklico Nino in njeno namišljeno prijateljico Anko, s katero uganjata razne norčije. Obenem pa Anka Nini pomaga, da vsaj malo pozabi na ločitev staršev in nonino smrt, da se torej odlepi od težke realnosti in zaživi v pisanem izmišljenem svetu. Domišljija je tu na veličastnem pohodu, dogajajo se neverjetne stvari, pojavljajo se pravljična bitja ali strašljive pošasti, ki pa jih prijateljici obvladata s pomočjo domislic in ukan. Obenem so zgodbe polne topline, ljubezni, bližine in predvsem pristne otroške igre.

Vesna Kamin Kajfež, Tomislav Kajfež
Mehiški cesar in prekletstvo sfinge
ilustracije: Jakob Klemenčič
Miš

Avtorja dokumentarnih knjig tokrat predstavljata nenavadno življenjsko zgodbo nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana (1832–1867), mlajšega brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., ki je s podporo Napoleona III. in mehiških monarhistov aprila 1864 postal mehiški cesar Maksimilijan I. Mehiški, vendar potem čez tri leta tragično končal pred strelskim vodom. Pripoved o Maksimilijanu spleteta okoli egipčanske sfinge: prinesel jo je z enega od potovanj, ki sta ga opravila z ženo Šarloto, in jo postavil pred grad Miramar, v katerem sta bivala, zanjo pa mu je ribič Pepi rekel, da mu bo prinesla nesrečo. Mehiška pustolovščina se je za Maksimilijana slabo končala, njegova zapuščina pa je tudi pri nas vzbudila zanimanje za stari Egipt.

Nik Škrlec
Pozabi vse, kar veš o spominu
Miš

Nik Šrklec (1992) je energičen, priljuden in komunikativen televizijski voditelj in igralec, ki je svoja sprva ljubiteljska zanimanja v zvezi s spominom, kot je učenje decimalk števila π, pregnetel v izvrstni poučni knjižni prvenec Pozabi vse, kar veš o spominu, ki je na 41. Slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za knjigo leta 2025 in pa nagrado za najlepše oblikovani izobraževalni priročnik. Avtor nam je v intervjuju podal nekaj nasvetov za ohranjanje spominske forme: »V vsakem primeru je najbolj priporočljivo, da imamo razvite telovadne navade, se raznoliko in zdravo prehranjujemo, dobro spimo in ostajamo miselno aktivni. Ena od dobrih možnosti možganske telovadbe so prav tehnike pomnjenja, ki nas učijo, kako svoj spomin uporabiti, da si zapomnimo več, tudi ko začutimo, da naše spominske sposobnosti pešajo. Sam mislim, da je za vse našteto ključna radovednost in da bomo naredili največ, če jo gojimo.«

Marina Dermastia
V kraljestvu rastlin
Buča

Po uspehu z zlato hruško nagrajene knjige V kraljestvu živali (2023) je bilo jasno, da pride na vrsto še rastlinski del te zgodbe. Tudi zanjo je seveda odgovorna avtorica prof. dr. Marina Dermastia – odlična poznavalka rastlin, pa tudi izjemna pedagoginja, ki poleg strokovnega dela že desetletja v revijah Pil, Proteus in drugih navdušuje mlade naravoslovce za raziskovanje in opazovanje živega sveta. Slikovno bogata knjiga prinaša zgodbe iz čudovitega življenja rastlin, vse od njihovega nastanka, posebnosti v rasti, prehranjevanju ali razmnoževanju, pa tudi pripovedi o njihovih strupenih straneh, o njihovem izumiranju ali trdoživem preživetju v manj naklonjenih območjih. Na koncu je še nekaj prispevkov o tem, kako si je človek določene rastline ukrojil za svoje potrebe. Navdihujoče branje za rastlinoljubce vseh starosti.

Majda Koren
Njam, njam, marmelada
ilustracije: Ana Maraž
Sodobnost

Pisateljica Majda Koren in ilustratorka Ana Maraž sta ponovno združili moči! Če ste se oblizovali ob Protideževni juhi, ki je prejela zlato hruško in nagrado Kristine Brenkove, se vam bodo sline še bolj cedile ob novih prigodah tete Kuha, ki dišijo po palačinkah in sladki marmeladi – ta v gostilno Jejtepijte privablja lačne goste, pa tudi sladkosnede vsiljivce. Bo teti Kuha uspelo ujeti nepridiprava? Slikanica je prava krohotavka, hkrati pa oblikovna poslastica, ki bo navdušila v vseh pogledih. Morda se, preden jo začnete prebirati, le založite z marmelado. 

Andreja Borin
Pesmice za najmanjši žep
ilustracije: Ana Zavadlav
Mladinska knjiga

Zbirka prinaša enaintrideset pesmic, ki jih boste lahko pospravili tudi v najmanjši žep in jih delili naokrog tistim, ki jih imate najrajši. Pesnica Ana Borin in ilustratorka Ana Zavadlav sta združili moči in ustvarili preseženo pesniško in likovno zbirko, ki vas bo navdušila ne glede na starost, v prazničnem času pa bo tudi lepo darilo. Knjiga je na 41. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Kristine Brenkove za najlepšo slovensko izvirno slikanico. Komisija je ocenila, da gre za likovno in vsebinsko zaokrožen biser za najmlajše. Za pokušino pesem Sreča: »Tam na vrtu / luna vsa bleščeča. / Jaz zrem vanjo, / ona vame. / Ni to sreča?«

Maja P. Kastelic
Povabilo
Mladinska knjiga

Mednarodno uveljavljena akademska slikarka, avtorica in ilustratorka Maja P. Kastelic je za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja, za svojo najnovejšo slikanico Povabilo pa je letos prejela Levstikovo nagrado (prvič je to nagrado prejela leta 2015 za slikanico Deček in hiša). Vesele in pisane domišljijske podobe v slikanici Povabilo dopolnjujejo nežnozvočni dialogi majhnih, a nadvse velikodušnih živalskih junakov, pikapolonice Pike, gosenice Grete, krtka Kostje, ježka Jakoba in drugih … Vsak od njih biva v svoji zanimivi hišici, ki je polna drobnih predmetov. Kaj počnejo čez dan in kako živijo? Drobni detajli povečujejo otroško vedoželjnost in vabijo k opazovanju, igranju in pripovedovanju.

Štiri tačke, psi in mačke
urejanje: Nana Kisel et al.
Cicibanove pesmice, pravljice, stripi in uganke
Mladinska knjiga

Obsežna antologija je nastala ob 80-letnici otroške revije Ciciban in prinaša pesmi, pravljice, stripe, uganke in ilustracije več kot stotih znamenitih slovenskih ustvarjalcev. Prva številka Cicibana je izšla leta 1945 in do današnjih dni je izšlo več kot 900 številk revije v skupni nakladi več kot 35 milijonov. Ciciban odslikava leposlovno, likovno in glasbeno umetnost zadnjih desetletij in kot tak predstavlja steber mladinske in otroške književnosti, pa tudi duhovno in ustvarjalno zapuščino. Besedilne vragolije so prispevali Svetlana Makarovič, Srečko Kosovel, Kajetan Kovič, Ela Peroci, Anja Štefan, Gaja Kos, Tinke Bačič, Sebastijan Pregelj in mnogi drugi odlični avtorji in avtorice. Pod igrive podobe pa so podpisani Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, Kostja Gatnik, Maja Kastelic, Marjan Manček, Suzi Bricelj, Maša Kozjek, Lila Prap in drugi. Knjiga je na 41. Slovenskem knjižnem sejmu prejela tudi nagrado za najlepše oblikovano knjigo za otroke in mladino.

Mateja Črv Sužnik
Zajec, lisica in noč
ilustracije: Marta Bartolj
Zala

Pravljica Mateje Črv Sužnik o lisici in zajcu, ki je leta 2021 zmagala med skoraj tisoč pravljicami, prijavljenimi na natečaj za slovensko izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! Prvega programa Radia Slovenija, tokrat zaživi v knjižni obliki z ilustracijami Marte Bartolj. Zajec marljivo razvršča korenje za ozimnico, ko se mu približa lisica. Zajec se je najprej prestraši, potem pa ugotovi, da si lisica želi le družbe, saj je po odhodu lisičk ostala sama, in rodi se nenavadno, a lepo prijateljstvo.

PRI BUKLI sE VESELIMO TUDI NASLEDNJIH KNJIG, ki sO IZŠLE PRED KRATKIM:

Priljubljeni avtor kriminalk Tadej Golob je napisal nov, že sedmi po vrsti, roman o kriminalistu Tarasu Birsi z naslovom Brezno. Preiskava krvavega zločina tokrat vodi v globine novoodkrite jame v Gotenici pri Kočevski Reki.

Tanja Rebula, hčerka znamenitega slovenskega zamejskega pisatelja Alojza Rebule, je zbrala, prepisala in z opombami opremila očetove mladostne dnevniške zapise (1948‒1954), ki osvetljujejo čas njegovega povojnega študija v Ljubljani ter prva leta profesorskega službovanja v Trstu. Dnevniški zapisi se izkažejo za več kot zgolj poročilo o nekem življenju in času, so prava iniciacijska literarna mojstrovina slovenske književnosti 20. stoletja, ki jo lahko sedaj beremo prvič. 

Roman urednika, publicista, kritika in pisatelja Aljoše Harlamova Dohtar in Povodni mož je duhovita parodija življenja in dela Franceta Prešerna, predvsem pa napeta kriminalka, ki se dogaja v času oblikovanja slovenske nacionalne zavesti. 

Hiperion Dana Simmonsa je znanstvenofantastična klasika iz konca 80. let prejšnjega stoletja, ki jo sedaj končno dobivamo tudi v slovenskem prevodu (prevedla Manca Noč Oletič). Brezčasen a hkrati tudi izjemno aktualen roman, ki ne ponuja enoznačnih odgovorov, temveč odpira prostor za premislek o prihodnosti človeštva, naravi in vrednotah naše civilizacije, v svetu, kjer se meja med človeškim in umetnim vse bolj briše.

Koordinacija intime je nova zbirka esejev prominentnega filozofa svetovnega kova Slavoja Žižka, v kateri se posveča različnim oblikam in stopnjam intime – od analize seksualnosti v digitalnem svetu in koncepta privolitve do vprašanj spolne zlorabe, upodobitev seksualnosti ter preigravanja marksizma in psihoanalize skozi popularno kulturo.

Mala Lisa je roman francoske pisateljice, profesorice francoskega jezika in književnosti, Rachel Mourier (prevedla Mimi Podkrižnik Tukarić), ki govori o vdovi Lisi Vidmar, ki se v poznih letih sama odpravi na potovanje v Pariz, da bi se soočila s svojo preteklostjo: otroštvom v Franciji v družinski klobučarski delavnici, spomini na dedka entomologa in neizrekljivo izkušnjo druge svetovne vojne. Roman o tem, kako zgodovina oblikuje posameznika. 

Mala miš, ti loviš je nova slikanica avtoric priljubljene ter mnogokrat nagrajene slikaniške pesniške zbirke Drobtine iz mišje doline. Pesnica in pisateljica Anja Štefan ter ilustratorka Alenka Sottler nas zoper popeljeta v svet navihanih mišk. Izbrušene in igrive mišje zgodbice za skupno branje in opazovanje!

Eva Baltasar je katalonska pesnica in pisateljica, ki jo že poznamo po romanih Permafrost  in Boulder,  sedaj pa je pred nami tretji roman iz te trilogije, Mamut. V njem spremljamo mlado žensko, naveličano hrupa in pravil, ki si zaželi nekaj nemogoče preprostega: postati mama – sama, po svojih pravilih. Zdi se, da v mestu to ne bo mogoče, zato zapusti človeško mravljišče, vzame kar potrebuje, in izgine na podeželje ... tam pa se njena zgodba šele začne.

Naši temelji in okvirji so prvi zvezek nove zbirke založbe Družina o naši narodni zgodovini. V njem je zbranih 51 poglavij 13 avtorjev, v katerih so prikazani in s slikovnim gradivom ilustrirani tisti procesi in dogajanja v zgodovini Slovencev in Slovenije, na podlagi katerih sta se oblikovala moderni slovenski narod in njegova država.

Roman večkrat nagrajene britanske pisateljice Samanthe Harvey V orbiti je leta 2024 prejel bookerjevo nagrado. Dogaja se na krovu Mednarodne vesoljske postaje, kjer štirje astronavti in dve astronavtki izvajajo svoje naloge, živijo svoja življenja in opazujejo vesolje okrog sebe ter planet pod seboj. Pisateljica v en dan življenja astronavtov strne zgodbo o planetu, življenju, človeških odnosih, tajfunu, smrti, preživetju in ljubezni. O vsem, kar nas dela ljudi.

Nataša Konc Lorenzutti, igralka, pisateljica in pesnica, v svojem novem romanu Vse je postalo plamen oživi akademsko kiparko Lizo Hribar, rojeno Obereigner (1913–1996). Zgodba nam s povečevalnim steklom leposlovja iz usode širših množic približa eno osebo in njeno družino, ter nam odstira še globlje razsežnosti zapletenega zgodovinskega trenutka.

Projekte revije Bukla sofinancira Javna agencija za knjigo RS. 

Avtorji besedil so: Aleš Cimprič, Maja Črepinšek, Gordana Granatir, Iztok Ilich, Tia Kovačič, Vesna Sivec Poljanšek, Sanja Podržaj, Renate Rugelj, Samo Rugelj, Veronika Šoster, Žiga Valetič in Ajda Vodlan.