IZŠLA JE NOVA BUKLA, ŠTEVILKA 192
Vstopili smo v novo leto in tu je tudi prva Bukla leta 2026! V njej vam predstavljamo knjižne novosti, ki so izšle konec lanskega leta, pa tudi tiste čisto sveže, že letošnje.
Uvodnik je tokrat posvečen perečemu problemu knjig v angleščini, ki v knjigarnah s polic vse bolj izrinjajo knjige v slovenščini. Urednik dr. Samo Rugelj v njem podeli anekdoto in razmišlja o tem, kaj se je v zadnjih desetletjih spremenilo v knjigarništvu, da smo prišli do te točke ter kaj to pomeni za prihodnost izdajanja in branja knjig v slovenščini.
Že takoj na prvih straneh pa nas razveseli dobra novica, da smo dobili nacionalni dan branja! To je 5. marec, rojstni dan Mance Košir, intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke ter promotorke branja in bralne kulture, tudi nekdanje sodelavke revije Bukla. Veselimo se prvega praznovanja in vas vabimo, da sodelujete v fotonatečaju Branje je veselje (več podrobnosti najdete TUKAJ).
Ob predstavitvah knjižnih novosti, ki tvorijo jedro revije in smo jih tokrat na 64 straneh predstavili več kot 160, se zvrstijo še intervjuji z domačimi knjižnimi avtoricami in avtorji. Urška Perenič, slovenistka, literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti se predstavlja s svojo novo literarno-zgodovinsko monografijo Bidermajerski dnevnik kot ego dokument (Univerza v Ljubljani), v kateri obravnava dnevnik pesnice in ljubljanske dame, ki je gostila številne salone in spodbujala umetnost, Luize Pesjak (roj. Corbath) iz leta 1844. Fiktivna zgodba Aljoše Harlamova Dohtar in Povodni mož (Goga)pa se odvija leta 1835 v Ljubljani, glavni junak pa je naš veliki pesnik France Prešeren, tokrat v vlogi detektiva. Zanimivo se nam je zdelo, da se v tej zgodovinski kriminalki pojavi tudi Luiza Crobath, takrat še majhna deklica, hči Blaža Crobatha, Prešernovega takratnega delodajalca. Zato se nam je zdela naslovnica z obema avtorjema kot nalašč za številko Bukle, ki izhaja ob kulturnem prazniku.
Poleg avtorice in avtorja z naslovnice pa se z intervjuji predstavljajo še pisatelj Miha Mazzini z novo izdajo legendarnega romana Drobtinice, ki je prvotno izšel 1987 v nakladi kar 54 tisoč izvodov in bil dolgo časa razprodan, sedaj pa s prenovljeno podobo izhaja v klasični knjižni zbirki Kondor (Mladinska knjiga); pisateljica Anja Radaljac z novim znastvenofantastičnim filozofskim romanom če se ne vrneš (Litera); novinarka in avtorica knjižnih uspešnic Alenka Kesar z življenjsko in navdihujočo zbirko kratkih zgodb Še znam vrteti pedale (Mladinska knjiga); ter pisatelj Igor Karlovšek z mladinskim romanom Tujka, v katerem združi junaka iz dveh časov - sedanjosti in prihodnosti.
Pogovarjali pa smo se tudi z Barbaro Rogelj, vodjo kulturnovzgojenga in humanističnega programa Cankarjevega doma. Vabi vas, da obiščete katerega izmed dogodkov v njihovem skrbno izbranem programu, ki združuje literaturo, filozofijo, zgodovino in teorijo, ter v našo sredino pripelje vrhunske knjižne avtorje, tako domače kot tuje.
Še en intervju pa vas čaka v rubriki Pobliski v prevode - Miha Marek se je pogovarjal s prevajalko in pisateljico Mojco Petaros, ki je prejela nagrado Radojke Vrančič za prevod romana Pokvarjenke argentinske avtorice Camile Sosa Villada (Mladinska knjiga).
V rubriki, ki jo pripravlja Ljubljana - Unescovo mesto literature lahko tokrat preberete portret urednice Nele Malečkar, ki je dvajset let delala kot urednica leposlovja za odrasle pri Mladinski knjigi, kjer je uredila kar 330 knjig in tako ustvarila bogato duhovno zapuščino, pred upokojitvijo pa pravi, da se veseli, da bo ponovno spet samo bralka in opazovalka.
V Uredniških zgodbah vodja uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andrej Ilc razmišlja o poeziji in o njeni moči. Žlahtna zbirka Nova lirika namreč proslavlja 50 naslovov, nazadnje Averno in Vaško življenje nobelovke Louise Glück ter Tisoč juter in Sreča pesnice Mary Oliver.
V rubriki Bralni klubi se tokrat predstavlja bralni klub zaposlenih v podjetju DRI upravljanje investicij d.o.o., ki ga vodi Alenka Polajnar Gantar. V zapisu je poudarla, da vzpostavljanje bralne kulture pozitivno vpliva tako na zaposlene kot tudi na podjetje kot celoto. Želimo si, da bi prispevek navdihnil še kakšno podobno zgodbo!
Pomemben bralni projekt, ki že 20 let utrjuje bralno kulturo pa je projekt Primorci beremo - v prispevku ga je predstavila Alenka Penjak iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Skupaj v dvajsetih letih je sodelovalo 17.320 bralcev, tudi mladih, in izkupiček je 131.276 prebranih knjig! To dokazuje, da knjigo nekdo nekje na Primorskem vedno znova odpre. Izjemen dosežek - projektu želimo vsaj še 20 uspešnih let!
Iz Združenja splošnih knjižnic pa poročajo o rezultatih raziskave o vplivu splošnih knjižnic na posameznika in družbo - verjetno vas ne bo presenetilo, da je ta izjemno pozitiven za našo dobrobit. Želimo si, da bi knjižnice svojo vlogo še krepile! Le obiščite svojo lokalno knjižnico - tam ne boste našli le knjig, temveč tudi bogat program aktivnosti, ki se jih lahko udeleži prav vsak.
Mestna knjižnica Ljubljana (Pionirska) je ponovno pripravila izbor knjig, ki so prejele znak kakovosti in priznanje zlata hruška in jih predstavila v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig - ta vsako leto predstavlja pomembno orientacijsko orodje v obilju knjižne ponudbe.
Nagrade in priznanja za izjemne dosežke na področju mladinske književnosti pa je podelila tudi Slovenska sekcija IBBY. Nagrado je prejela urednica Irena Matko Lukan, ki na področju bralne kulture deluje že več kot 15 let. Priznanja pa so prejeli promotorka branja Lea Hedl, avtoriteta za knjižno ilustracijo pri nas ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe in revija Galeb.
Predstavljamo tudi promotorja knjig in branja, ki deluje na spletu, to je Matic Slapšak, ki ga najdete na blogu Matic piše, na Instagramu pa objavlja z imenom @maticpise. Morda ga poznate tudi po seriji poučnih knjig za otroke Medved Henri (Rdeči križ Slovenije) ali pa po zbirki kratkih zgodb Mračni labirinti (Buča)... kmalu pa lahko pričakujemo tudi njegov ljubezenski roman. Spremljajte ga!
Buklo najdete v večini knjigarn in knjižnic. Če pa jo želite prejemati v domači poštni nabiralnik, kliknite tukaj.
Prijetno branje!