Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

RAZGLASITEV 5. MARCA ZA NACIONALNI DAN BRANJA

Branje je ena temeljnih kulturnih, iz­braževalnih in demokratičnih praks sodobne družbe. Omogoča razvoj kritičnega mišljenja, jezikovne zmožnosti, kulturne zavesti ter aktivnega držav­ljanstva. Po mnogih letih pobud na področju spodbujanja bralne kulture je tudi v Sloveniji dozorel čas in Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za kulturo RS – pod vodstvom ministrice dr. Aste Vrečko – razglasila 5. marec za nacionalni dan branja v Republiki Sloveniji.

5. marec je rojstni dan dr. Mance Košir, slovenske intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja, ki je s svojim življenjem in delom celostno utelešala pomen branja v sodobni družbi. Branje je razumela in živela z ustvarjanjem besedil za branje (kot literarna in publicistična ustvarjalka), s spodbujanjem branja (kot strastna, javno prepoznavna bralka, voditeljica bralnih krožkov in povezovalka ljudi okrog knjig) ter z raziskovanjem in refleksijo branja (kot univerzitetna profesorica in akademska raziskovalka). Izbira njenega rojstnega dne za nacionalni dan branja ni zgolj poklon posameznici, temveč je simbolna zaveza vrednotam, ki jih je utelešala: dostopnosti branja, branju kot notranji potrebi, branju kot dejanju svobode in branju kot temelju dialoga.

Manca Košir; Foto: Borut Krajnc

Nacionalni dan branja bo imel v primerjavi z drugimi dogodki, ki so posvečeni knjigi, globljo, dopolnjujočo vlogo. Gre za simbolni dan, katerega namen je, da pritegne širšo pozornost, poudarjal pa bo branje kot temeljno kulturno in civilizacijsko vrednoto, ki presega posamezne projekte. Deloval bo kot povezovalna platforma za krepitev bralne kulture in ozaveščanje javnosti o pomenu branja v vseh življenjskih obdobjih, ki bo omogočala neposreden nagovor odločevalcem, institucijam in širši javnosti.

Z razglasitvijo nacionalnega dneva branja je Republika Slovenija prepoznala branje tudi kot strateško državno vprašanje, s tem pa okrepila povezovanje med kulturnimi, izobraževalnimi, gospodarskimi, znanstvenimi in medijskimi institucijami ter ponudila simbolno in praktično podporo vsem, ki že delujejo v prid bralne kulture.

Nacionalni dan branja se vsebinsko neposredno navezuje na Manifest iz Rige in poudarja branje kot temeljno človekovo pravico, pogoj za demokratično družbo, socialno vključenost in trajnostni razvoj. Del teh idej je latvijski nacionalni manifest povzel po že mednarodno priznanem Ljubljanskem manifestu o pomenu branja na višji ravni. V tem duhu je nacionalni dan branja postal izhodišče za oblikovanje Manifesta o branju za 21. stoletje, ki natančno opredeljuje pomen branja, dostopnost do njega in odgovornost države za sistemsko podporo bralni kulturi. Državljanke in državljani Slovenije bomo manifest lahko podpisali od 5. marca 2026 naprej na posebni spletni strani.

Tako kot marca 2025, ko smo spodbudili neuradni »Mančin dan branja, ljubezni in navdiha«, tudi letos pozivamo knjižnice, knjigarne, bralne klube, založbe, vrtce, šole, društva ter druge kulturne in izobraževalne ustanove, da v svojih okoljih pripravijo raznovrstne vsebine in dogodke, posvečene branju, slovenskemu jeziku in druženju ob knjigah. Grafično gradivo boste prejeli tekom februarja prek elektronske pošte in distributerjev, dostopno pa bo tudi na posebni spletni strani.

Letošnji slogan nacionalnega dneva branja se glasi BRANJE JE VESELJE, z njim pa želimo poudariti pomen navdihujočega motiviranja k branju, ki ga je dr. Manca Košir prakticirala skozi vse življenje. Branje terja trud, je pa hkrati veselje in užitek, ki prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Želimo si, da bi odkrili številne nove spodbudne poti k branju, tudi takšne, ki jih do zdaj še nismo preizkusili. Zato vas vabimo, da skupaj ustvarimo nove prostore in nove priložnosti za branje in da petega marca eno uro prebijemo tudi s knjigo. Sami ali v dvoje, v razredu ali parku, v knjižnici ali doma.

Veseli nas, da ste skupaj z nami del te nove zgodbe!

  • dr. Sabina Fras Popović, Bralno društvo Slovenije
  • Žiga Valetič, skrbnik zapuščine dr. Mance Košir
  • dr. Marko Pavliha, predlagatelj pobude »Mančin dan«
  • Alenka Štrukelj, Andragoški center Slovenije
  • Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN
  • Katja Klopčič Lavrenčič, glavna urednica revije Sodobnost
  • dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • dr. Andrej Blatnik, zavod Za dobro branje
  • Tina Popovič, Ljubljana, Unescovo mesto literature
  • Renate Rugelj, revija Bukla, in dr. Samo Rugelj, založba UMco
  • Mančina družina in prijatelji

 

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...