2. april – mednarodni dan knjig za otroke
Več in »vse« na domači strani Slovenske sekcije IBBY: www.ibby.si.
Knjige nam pomagajo, da ne hitimo
»Mudi se mi! … Nimam časa! … Adijo! ...« Takšnih vzklikov dandanes najbrž ne slišimo samo v Litvi, ki leži v samem središču Evrope, temveč še marsikje po svetu. Pogosto nas tudi prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna.
A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo. Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu. Morda je tako tudi zato, ker so strani v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili.
Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi.
Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne?
Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega, namreč, da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! Berejo ti s čela, obrvi, s tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali … No, saj veš, kaj!
Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu čim več zanimivih knjig. Pa tudi, da bi se še sami zdeli knjigam čim bolj zanimivi! (Prevedel Klemen Pisk)
Poslanico ob 2. aprilu 2019 je pripravila Litovska sekcija IBBY. Ilustracijo in besedilo je ustvaril Kęstutis Kasparavičius (1954), mednarodno uveljavljen litovski otroški pisatelj in ilustrator. Ilustriral je več kot šestdeset knjig, številne od njih je napisal sam. Berejo jih otroci širom sveta (od Japonske do Amerike) v 27 jezikih. V slovenščini imamo naslednje njegove knjige, ki so vse v prevodu Klemna Piska izšle pri KUD Sodobnost International: Dežela lenuhov (2018), Izginula slika (2016), Kratke zgodbe (2018), Mala zima (2015), Podvodna zgodba (2014) in Trapaste zgodbe (2015).
Bralnospodbujevalna akcija ob letošnjem 2. aprilu
Namenjamo jo prav temu, k čemur nas spodbuja poslanica litovskega avtorja Kęstutisa Kasparavičiusa: Upočasnimo se! Knjige in branje nam lahko pomagajo, da ne hitimo! Na neki način nas lahko upočasni vsaka oz. marsikatera kakovostna knjiga, ki nas pritegne, odvrne od brezglavega hitenja in nas opozori na bistvene reči, ki bi jih sicer morda prezrli. Že sámo branje je ponotranjenje, še prav posebno »oazo mirovanja in topline« pa ustvarjajo glasno branje drugemu oz. drugim, družinsko branje in različne oblike medgeneracijskega branja.
Kako sestaviti priporočilni seznam knjig, ki nas »upočasnijo«, ko smo bralci pač tako različni? Nekatere knjige vendarle nazorneje opozarjajo na nesmiselno hitenje v sodobnem svetu. Toda ko smo spraševali bralce po naslovih, so nam navajali tako svoje najljubše knjige kot tiste, ki so jih prevzele v zadnjem času (npr. od večnega Saint-Exupéryjevega Malega princa do sodobne Honoréjeve Hvalnice počasnosti); naštevali so zelo različne naslove vseh zvrsti in žanrov ter raznolikih tem ... In pogosto so zapisali, da ima poezija še prav posebno moč!
Pri promoviranju letošnje bralnospodbujevalne akcije s Slovensko sekcijo IBBY sodelujejo »tradicionalni« sodelavci s področja mladinske književnosti in branja: Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri MKL, DSP – sekcija za mladinsko književnost, revija Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici in tudi drugi, kajti k branju spodbujamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih idr. K branju spodbujamo tako otroke in mladino kot odrasle in starejše; spodbujamo zasebno branje oz. posameznike, skupine, javnost ...
Akcija se je začela 21. marca, ob svetovnem dnevu poezije, in se bo vključevala tudi v letošnji drugi teden skupnega branja (ki se bo začel 8. septembra). Bralne spodbude lahko pridejo prav tudi v Noči knjige, 23. aprila – na svetovni dan knjige, med Slovenskimi dnevi knjige itd.
Nekaj spodbud za branje:
Bralce spodbujamo, da nam zaupajo naslove knjig, ki nam po njihovem mnenju lahko »pomagajo, da ne hitimo«. Najbrž bodo naštevali knjige, ki so močno vplivale nanje, svoje najljubše knjige, kakovostne knjige, ki so jo prebrali v zadnjem času, idr. Svoj izbor naj utemeljijo z nekaj stavki, citatom, izbranim odlomkom idr. Gradivo skupaj s fotografijami naslovnic razstavimo, knjige pa ponudimo v branje tudi drugim.
Organiziramo matinejo ali literarni večer, lahko je to tudi družinsko ali medgeneracijsko bralno srečanje, na katerem bralci z glasnim branjem odlomkov predstavijo svoje najljubše knjige oz. knjige, za katere menijo, da bi »upočasnile« tudi druge.
V torek, 2. aprila – prav na mednarodni dan knjig za otroke – prvo uro v vrtcu, v šoli, v knjižnici ... VSI beremo, vsak svojo knjigo oz. vzgojitelj/-ica ali knjižničar/-ka pripoveduje in/ali glasno bere otrokom. Preprosto si vzamemo čas, ne hitimo in ... beremo. :)