3 vprašanja: Andrej Rozman Roza
Dvomovinska lirika je nova knjiga Andreja Rozmana Roze, namenjena odraslim bralcem, ki prinaša nabor poezije in proznih besedil, napisanih med letoma 2012 in 2024. Rdeča nit večine besedil je prevpraševanje aktualnih družbenih razmer in odnosa, ki ga imamo Slovenci do lastne države in jezika, kar pa avtor počne v zanj značilnem slogu, mestoma začinjenim s humorjem in ironijo (to velja tudi za naslov knjige).
Andrej Rozman Roza
Dvomovinska lirika
Goga, 2024, t. v., 109 str., 24,90 €, JAK
Bukla: Pomembna tema vaše knjige je slovenščina, njena preteklost, sedanjost in prihodnost. Kako gledate na prihodnost slovenščine in njen položaj danes?
Rozman Roza: Da vse manj mladih bere knjige, je nedvomno težava. A še večja težava je, da govorjena slovenščina, ki bo zaradi tehnološkega razvoja v prihodnosti vse bolj pomembna, opazno zaostaja za konkurenčnimi jeziki. Da je slovenščina zaradi množice dialektov kompliciran jezik, je le eden od razlogov za to, da ima v svoji govorjeni podobi resne identitetne težave, saj je še zmeraj precej razširjeno prepričanje, da javnosti namenjena beseda zahteva zborno izreko, da dialekti delujejo komično in da imajo pri filmski slovenščini pravorečne norme prednost pred jezikovno realnostjo, kar je škodovalo marsikateremu slovenskemu filmu, zaradi česar imamo danes tako skromno produkcijo filmov, nadaljevank in ostalih kulturnih izdelkov, ki popularizirajo govorjeno slovenščino. Tako ljudje, mladi pa še posebej, v še večji meri, kot bi bilo treba, dobivajo v ušesa druge jezike, ki se jim zaradi tega zdijo privlačnejši in perspektivnejši od slovenščine.
Bukla: Veliko poezije, zbrane v pričujoči knjigi, ima spodaj pripis, da je spesnjena po že obstoječi pesmi – večina njih je svetovno znanih hitov, kot na primer Mambo Nr. 5. Kakšen je bil ustvarjalni postopek pri pisanju teh?
Rozman Roza: Tehnično je postopek enak kot pri prevajanju muzikalov in oper, le da se pri slovenjenju znanih pesmi nisem držal izvirne vsebine, ampak sem na znane melodije spesnil tisto, kar sem želel povedati.
Bukla: Pomemben poudarek besedil, zbranih v knjigi, je tudi široka dostopnost kulture. Med drugim je ena izmed pobud, za katero stojite, ničodstotni davek na dodano vrednost pri nakupu knjig in drugih »proizvodov«, ki širijo slovenski jezik. Se vam to glede na položaj kulture v naši družbi zdi uresničljivo?
Rozman Roza: Glede na to, da v svoji samostojni državi ne vlagamo niti v razvoj jezikoslovja niti v sistematično produkcijo v medijih, ki so vse bolj ključni za širjenje jezikov, je še kar jasno, da nismo sposobni učinkovito poskrbeti za prihodnost svojega jezika niti na področju njegove obdavčitve.