3 vprašanja: Boštjan Videmšek
Angažirani novinar Boštjan Videmšek nas je v zadnjem desetletju v svojih knjigah vodil od migracij (Na begu) prek pionirjev reševanja podnebnih sprememb (Plan B) do raziskovanja skoraj izumrlih živalskih vrst (Zadnji dve). Zdaj nas je odpeljal na (evropski) sever, na Grenlandijo in Arktiko, in postregel z zaokroženo terensko izkušnjo ter šokantnimi geopolitičnimi in podnebnimi zgodbami. Sever nam je bliže, kot se zdi, trdi v odgovorih na spodnja vprašanja.
Boštjan Videmšek
Vroči sever; Frontna črta prihodnosti
UMco, zbirka 'S terena', 2026, m. v., 270 str., 26,90 €, JAK
Bukla: Kako je nastala knjiga Vroči sever?
Videmšek: Za knjigo Vroči sever sem prepotoval velik del Arktike in subarktičnega območja. Želel sem se v živo, kot vedno pri svojem delu, prepričati, kako podnebne spremembe, ki so na visokem severu najbolj silovite, vplivajo na življenje, družbo in politiko. Obenem sem si od blizu – predvsem to velja za Svalbard in Grenlandijo – ogledal večplastni geostrateški spopad, katerega pomemben del je boj za naravna bogastva.
Bukla: Kaj se dogaja na vročem severu? Lahko poveste nekaj primerov.
Videmšek: Norveški parlament je januarja 2024 skoraj soglasno – in v imenu zelenega prehoda – podprl projekt rudarjenja na morskem dnu (izbrano območje, večinoma znotraj arktičnega kroga, je merilo 200.000 kvadratnih kilometrov). To je popolnoma neraziskan ekosistem, projekt pa so kljub ostremu nasprotovanju znanstvenikov izsilile rudarske, orožarske in naftne korporacije ter posamezniki iz vladnih vrst. Zaradi angažmaja nevladnih organizacij in tudi preiskovalnih novinarskih člankov je bil projekt nato za štiri leta ustavljen. Na Švedskem, ki ima največje zaloge uranove rude na svetu, je od leta 2018 veljal moratorij na rudarjenje urana. Skrajno desna vlada je leta 2022 na oblast prišla tudi zaradi podpore jedrskega lobija, ki je spretno izkoristil energetsko krizo. Napovedala je gradnjo desetih novih reaktorjev in zagon celotne oskrbovalne verige. Na hitro in neverjetno poceni je rudarskim multinacionalkam podelila licence za rudarjenje urana, več tisoč ljudi pa je, kot da bi bili v Amazoniji ali delti reke Niger, dobilo poziv za izselitev. Okoljska regulacija se hitro sesuva. Povsod. Najhuje je, da se to dogaja v imenu zelenega prehoda.
Bukla: Kaj nas na severu čaka v prihodnosti?
Videmšek: Nič, kar se zgodi na severu, ne ostane na severu. To še posebej velja za posledice podnebnih sprememb. Skrajni sever se segreva štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, Svalbard celo sedemkrat. Led se tali s hitrostjo, ki je ni nihče predvidel. S tem se zmanjšuje možnost zajemanja ogljikovega dioksida. Gotovo bo naraščala tudi globina oceanov. Koliko – to je odvisno od hitrosti podnebnih sprememb. Niti malo ne kaže, da bi v mednarodni skupnosti obstajala volja po odzivu. Nasprotno. Podnebne spremembe so spet postale eksotična tema. Zaradi hitrega taljenja ledu se na Arktiki že odpirajo nove pomorske poti, zaostrujejo pa se tudi varnostno-politične razmere med glavnimi akterji novega svetovnega (ne)reda: Združenimi državami, Rusijo (nadzira 60 odstotkov Arktike) in Kitajsko. Evropa je ujeta med vsemi temi interesi.