3 vprašanja: Nik Škrlec
Nik Šrklec (1992) je energičen, priljuden in komunikativen televizijski voditelj in igralec, ki je svoja sprva ljubiteljska zanimanja v zvezi s spominom, kot je učenje decimalk števila π, pregnetel v izvrstni poučni knjižni prvenec Pozabi vse, kar veš o spominu.
Nik Škrlec
Pozabi vse, kar veš o spominu
Uporabi svoje možgane za boljše učenje, pomnjenje in življenje
Miš, 2025, t. v., 241 str., 29,95 €
Bukla: Koliko je sposobnost pomnjenja podedovana, koliko pa je pridobljena? Je to mišica, ki jo je mogoče (na)trenirati? Koliko vadbe je potrebne? Kako pomembna je tehnika vadbe?
Škrlec: Stari Grki so spomin delili na naravnega in umetnega. Naravni spomin so tiste sposobnosti pomnjenja, s katerimi se rodimo, umetni spomin pa so veščine, ki se jih naučimo in s katerimi lahko drastično izboljšamo svoje zmožnosti pomnjenja. Meni je ta delitev zelo všeč, ker poudarja potencial miselnega treninga. Količina vadbe je odvisna od naših ciljev, ampak za začetek je odlično, da to področje sploh povohamo. Čudovito bi bilo, če bi imeli šolo pomnjenja, kot imamo šolo teka pri športni vzgoji; kratke serije vaj, ki bi nas vodile po poti tehnik pomnjenja. Pomembni so osnovni principi, potem pa ta veščina postane zelo osebna in si jo vsak prilagodi po svoje.
Bukla: Nisem ravno človek, ki bi si rad kot vi zapomnil na tisoče decimalk števila π. Bi si pa rad zapomnil avtorje in naslove knjig, ki jih preberem, ter njihovo vsebino. Kaj mi priporočate?
Škrlec: Jaz bi na vašem mestu zgradil namensko palačo spomina, ki bi služila kot dnevnik branja. Palača spomina je kraljica tehnik pomnjenja in izkorišča povezavo med prostorom ter spominom. V mislih enostavno uporabimo poznano pot iz življenja in v prostorih na tej poti na poseben način shranjujemo podatke. Druga smiselna rešitev bi bila tudi analogni dnevnik branja, ki bi ga poleg pisanja tudi periodično utrjevali v spomin. Tretja pa, da o tem pogosteje govorite in da ko naletite na spominsko luknjo, ne posežete takoj po spletnih iskalnikih, ampak vztrajate v zagati in se spet naučite brskati po svojem spominu.
Bukla: Kako je s spominom skozi leta, kaj se dogaja z njim? Je možno ohranjati njegovo polno funkcijo tudi v (pozna) srednja leta? Kaj narediti, ko ti podatki, imena in podobno začnejo uhajati »iz spomina«?
Škrlec: Tako kot naše telo, se tudi naš spomin z leti spreminja. Od šestdesetletnika nihče ne pričakuje polne funkcije eksplozivnosti odriva, ampak to še vedno ne pomeni, da ni v odlični formi. S spominom je enako, spreminja se z nami, ga pa lahko mi spodbujamo, da ostajamo v miselni formi. Mimogrede, z drobnimi spominskimi zdrsi ni nič narobe in dogajajo se tudi petindvajsetletnikom. V vsakem primeru je najbolj priporočljivo, da imamo razvite telovadne navade, se raznoliko in zdravo prehranjujemo, dobro spimo in ostajamo miselno aktivni. Ena od dobrih možnosti možganske telovadbe so prav tehnike pomnjenja, ki nas učijo, kako svoj spomin uporabiti, da si zapomnimo več, tudi ko začutimo, da naše spominske sposobnosti pešajo. Sam mislim, da je za vse našteto ključna radovednost in da bomo naredili največ, če jo gojimo.