Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

34. slovenski knjižni sejem, 20.–25. 11. 2018

prispevek, Bukla 145, 21. 11. 2018

34. slovenski knjižni sejem, 20.–25. 11. 2018

Osebna izkaznica: 34. slovenski knjižni sejem

6 dni, 106 založb, 100 domačih in tujih literatov, 35.000 obiskovalcev, 7000 otrok in mladine, 25.000 knjig, 3000 novih, 340 spremljevalnih dogodkov, 4 razstave, 10 nagrad, ­država v fokusu: Madžarska, mesto v gosteh: Postojna, program na www.knjiznisejem.si

Sejemski urnik:
TO, 20. novembra, od 12. do 20. ure
SR, 21. novembra, od 9. do 20. ure
ČE, 22. novembra, od 9. do 20. ure
PE, 23. novembra, od 9. do 22. ure
SO, 24. novembra, od 9. do 22. ure
NE, 25. novembra, od 9. do 18. ure

SEJEMSKE NAGRADE

Schwentnerjev nagrajenec 2018: Tine Logar
Preden človek postane dober urednik, mora biti nenasiten bralec. Tineta Logarja so knjige začarale že v otroških letih, sčasoma pa je zrasel v literarnega hedonista, »iščoč tisto pravo harmonijo, ki jo pletejo duhovna iskrivost, iskrenost sporočila ter zven pravilno izbranih in na pravo mesto postavljenih besed«. Kot svetovalec za slovenščino na zavodu za šolstvo je sprva urejal berila, učbenike in drugo strokovno gradivo. V začetku devetdesetih je prav tam ustanovil založniški center, potem pa ga je pot prek Državne založbe Slovenije, Prosvetnega delavca in Cankarjeve založbe vodila do Mladinske knjige, kjer se je izkazal z vodenjem in izvedbo najzahtevnejših »projektov«, ki že sami po sebi zahtevajo urednika posebnega kova, pravcatega renesančnega človeka z znanjem, izkušnjami, zmogljivostjo in avtoriteto – a tudi celo paleto človeških odlik, potrebnih pri delu z avtorji in tudi pozneje, ko je knjiga že natisnjena ter je treba zanjo navdušiti najprej prodajne in marketinške oddelke in naposled še bralsko občinstvo. Tine Logar je zagotovo eden redkih uredniških izbrancev, pa mu kljub temu nikoli ni bilo pod častjo urediti katerekoli druge knjige ali knjižice, ki se je znašla na njegovi mizi. Zato ni čudno, da njegov uredniški opus premore več kot dva tisoč enot, med katerimi lahko naštejemo leksikalni projekt Slovenika, luksuzni likovni monografiji Neskončni Leonardo in Večni ­Michelangelo, monumentalna zgodovinska dela Slovenska novejša zgodovina in Judtovo Povojno Evropo ter celo vrsto drugih pomembnih del slovenskih avtorjev in, nenazadnje, serijo izjemno odmevnih političnih biografij. Poleg tega je Tine Logar vso svojo delovno dobo, ki jo je sklenil kot vodja programa Cankarjeve založbe, deloval tudi kot lektor. Nihče ne ve, niti sam, koliko tisoč besedil vseh vrst je šlo skozi njegove roke, da jih je uredil in zlikal, preden so šla v tisk. Od začetka izhajanja pa vse do letošnje jeseni je bdel tudi nad jezikovno podobo nam vsem skupne ­Bukle. Morda res velja, da je Tine Logar tip urednika, kakršnih ne srečamo več, a še bolj, da je s svojo nadstandard­no uredniško odličnostjo vsa ta leta, ko se je slovenska založniška pokrajina krčila in zapirala sama vase, dokazoval, da je še vedno mogoče marsikaj izpeljati, tudi velike stvari – če človek le ve, kaj in kako. To je prvi vedel že Schwentner, Tine Logar pa se s svojim uredniš­kim opusom vpisuje med njegove duhovne potomce. V časih, ko se zdi, da edinole v založništvu kriza še kar traja, so to zgledi, ki jih potrebujemo. Tudi zato si Tine Logar zasluži Schwentnerjevo nagrado.

Priznanje Slovenskega knjižnega sejma
Slovenski knjižni sejem podeljuje Društvu slovenskih pisateljev priznanje za dolgoletno sodelovanje pri pripravi in izvedbah naše osred­nje knjižne prireditve. Stanovsko društvo slovenskih literatov in literatk najdemo že med pomembnimi pobudniki prvega slovenskega sejma knjig leta 1972 pod predsedovanjem Cirila Kosmača. Na prvem sejmu so sodelovali med drugimi Edvard Kocbek, Mira Mihelič, Bojan Štih, Igor Torkar, Ciril Zlobec,…Odtlej vsa leta bogatí sejemske dneve z ustvarjalnimi vsebinami, z živo prisotnostjo privablja bralstvo in se še posebej posveča mladim obiskovalcem. Pisateljska imena nam odpirajo poti do uglednih povezav doma in v svetu, na njihova vabila prihajajo na sejem izbrani vrhovi svetovne literature. Društvo slovenskih pisateljev s svojimi avtoricami in avtorji je duša knjiž­nega medija, skupaj z založniki, knjigotržci in bralno publiko pa tudi njegovo dejavno življenje. Hvaležni smo mu za to.

Izjava Aksinje Kermauner, predsednice DSP:
»Književniki tkemo svoja besedila iz niča, iz onkraj, iz sončnega prahu in svetlobe zvezd. Knjižni sejem že od leta 1972 bralcem posreduje te sanje slovenskih pisateljev in pesnikov, pisateljic in pesnic. In sejem ni zgolj sejem pač pa veličastni praznik knjig. Takrat se zavemo, kako bogati smo.«

Najboljši literarni prvenec leta 2018: Eva Markun: Menažerija
Eva Markun se v kratkoproznem prvencu Menažerija, v katerem se osem zbranih proznih besedil literarnozvrstno giblje med novelo in kratko zgodbo, glede na dogajalni prostor pa med slovenskim podeželjem in Kambodžo, izkaže kot izvrstna pripovedovalka s pretanjenim občutkom za jezik in detajl. Prepričljivost in avtentičnost, s katero pisateljica izpisuje zgodbe, umeščene na slovensko podeželje, nista nič manjši, kadar nas pripoved pelje v azijsko džunglo, tako se pri tistih, ki so locirane v tujino, navsezadnje celo budi občutek, da pravzaprav beremo prevod vrhunske avtorice, ki prihaja iz dotičnega območja. Eva Markun svoje like v glavnem fokalizira prek tretjeosebne pripovedi, vendar ji tudi spretno menjavanje pripovedovalcev iz tretje v prvo osebo – predvsem ko gre za minuciozen oris psihološko nestabilne osebe in s tem za slovenski literarni prostor zelo svojstveno rabo nezanesljivega pripovedovalca – ni tuje. Liki so zatorej kompleksni, psihološko dodelani in vešče karakterizirani, najsi gre za nosečnice, na katere pritiska patriarhalno okolje, za azijskega dečka, ki s ­tabletami oskrbuje svojo z zdravili zasvojeno mamo, za budističnega novica ali manipulativnega moža, zakonolomilca, ki tako spretno laže, da še sam sebi verjame.

Knjiga Leta 2018
Komisija v kateri so Stojan Pelko, Domen Fras, Riko Rižnar, Irena Štaudohar in Vlasta Vičič, oceni in nominira knjige, ki so izšle med 1. oktobrom 2017 in 1. oktobrom 2018 po načelu knjiga kot celota, pri čemer upošteva nasled­nje kriterije: vsebina, ureditev, jezik, oblikovanje, ilustracije, fotografije in grafika. Tako pripravi predizbor petih nominirank.
Končna odločitev o izboru je v rokah obiskovalcev SKS, ki na sejmu prejmejo natisnjeno glasovnico in jo oddajo v posebej za to namenjene skrinjice. Zmagovalka je tiskana knjiga, ki prejme največ glasov. Komisija podeli tudi priznanje za izbrano delo na področ­ju elektronskega založništva in/ali popularizacije knjige.
Nominirane knjige, ki se potegujejo za veliko nagrado SKS knjiga leta 2018:
• Žiga Valetič: 80ta: desetletje mladih. Zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta; Grafični atelje Zenit,
• Anja Štefan: Drobtine iz mišje doline; ilus.: Alenka Sottler; Mladinska knjiga,
Ivan Cankar: podobe iz življenja; urejanje: Ana Bogataj in Katerina Mitrović; Muzej in galerije mesta Ljubljane in Forum Ljubljana (posebna izdaja Stripburger),
Novi Maribor – mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja; urejanje Primož ­Premzl; Umetniški kabinet Primož Premzl,
Saj grem samo mimo. Razglednice Aleša Debeljaka; urejanje Nela Malečkar in Erica Johnson Debeljak; Mladinska knjiga.

 

IZ PROGRAMA ...

Država v fokusu: Madžarska

Večplasten pristop k predstavitvi Madžarske: književnost, glasba, film, gledališče, kulinarika in vino. Madžarska, letošnja gostja Slovenskega knjižnega sejma, se bo občinstvu predstavila z bogato kulturno ponudbo. Pester program bo seveda osredotočen na književnost, kljub temu pa bo zastopanih več vej umetnosti. Osrednji gost dogodka bo pisec monumentalnih mojstrovin Péter Nádas, gotovo eden najbolj prepoznavnih akterjev madžarskega književnega prizorišča. To ime slovenskemu bralstvu gotovo ni tuje, saj je več njegovih romanov že prevedenih v slovenščino. Na sejmu pa bodo sicer na ogled številne knjige, ki v Sloveniji sedaj izhajajo prvič. S svojimi deli se bo predstavilo še šest drugih madžarskih pisateljev in več pesnikov. Zainteresirano občinstvo bo tako lahko spoz­nalo uspešnice kriminalnega romana, čudovite knjige za otroke in sodobno madžarsko poezijo.

Mesto v gosteh: Postojna

Slovenski knjižni sejem bo v letu 2018, Vilharjevem letu, gostil občino Postojna. V ta namen občina pripravlja številne aktivnosti, ki bodo popestrile sejemsko dogajanje in pustile utrinek Postojne in okolice tudi izven občinskih meja.
Posebej velja izpostaviti predstavitev knjige Pripoved o življenju in delu Miroslava Vilharja avtorice Brigite Tornič Milharčič. Monografija o živ­ljenju in delu Miroslava Vilharja, pesnika, skladatelja, dramatika, časnikarja, politika in narodnega buditelja je izšla ob 200. obletnici njegovega rojstva in tako smo postali bogatejši za izjemno pomembno knjigo, ki nam odstira mnoga zgodovinska obzorja in hkrati osvetljuje čas, v katerem je živel in ga zaznamoval s svojim vsestransko pomenljivim ­delom.

Marie NDiaye, pogovor

Marie NDiaye (1967) je francoska pisateljica in dramatičarka. Za svoja dela je med drugim prejela prestižno francosko Goncourtovo nagrado. Njen roman Ladivine je bil leta 2016 med kandidati za mednarodno Bookerjevo nagrado (Man Booker Prize), leta 2018 pa je sledila nominacija za irsko nagrado Dublin Literary Award. V slovenščini je moč prebrati tri njene odlične romane: Rosie Carpe, Tri močne ženske, in Ladivine, poleg tega pa tudi dramo Hilda.
Ob koncu pogovora bo Marie NDiaye razglasila in podelila Nodierevo nagrado za najboljši prevod iz francoščine, ki ga je izbrala letošnja žirija v naslednji sestavi: Aleš Berger, Katarina Marinčič in Primož Vitez.
Sreda, 21. november 2018, ob 18.00, Linhartova dvorana, Cankarjev dom (moderira Luka Novak)


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...