36. slovenski knjižni sejem – Cankarjev dom, Ljubljana, 24.–29. 11. 2020
O + O = O2
Knjižni sejmi so trdoživi dogodki, saj potekajo že skoraj pol tisočletja. Tudi Slovenski knjižni sejem predstavlja košček slovenske zgodovine, saj je najstarejši, največji in najpomembnejši dogodek s področja knjige in branja pri nas. V svoji polstoletni zgodovini je prešel skozi različne razvojne faze, doživel bolj in manj zvezdne trenutke, toliko negotovosti in vprašanj, s katerimi se srečuje pred svojo 36. izvedbo, pa ni bilo še nikoli.
Prav vsak knjižni sejem je nekaj posebnega: zaradi čudežnih zgodb, novih imen, vznemirljivih naslovov, skrivnostnih literarnih junakov, inovativnih idej, usodnih srečanj, skritih afer … Letošnji, šestintrideseti po vrsti, pa bo drugačen še toliko bolj. Zaradi nevidnega obiskovalca, ki je pred nas organizatorje, razstavljavce in obiskovalce postavil veliko vprašanj in zahtev. Nanje bomo odgovarjali kar sproti, glede na trenutne javnozdravstvene razmere, s tekočo evalvacijo trenutnega stanja in prilagajanja ukrepom. Vsi si želimo, da bo sejem kar najbolje izpolnil pričakovanja vseh deležnikov, zato bomo klasični, fizični predstavitvi dodali še spletno, virtualno razsežnost, ki bo postala stalnica tudi v prihodnje. To pomeni, da bo dogodek hibriden, v živo in po spletu, offline in online, O + O. Spremljevalni dogodki se bodo tako v veliki meri preselili v naše domove, kar pomeni manj dogajanja v živo na samem sejmišču, pa zato več na spletu, v t. i. e-coni. Tu bo izhodišče, srečevališče in presečišče spletnih dogodkov. Interaktivni pogovori, kreativni nastopi, intervjuji, panožni paneli, literarni zvezdniki, novi avtorji, podelitve nagrad, stream prenosi v živo …
Narazen, a vendarle skupaj je osnovno vodilo maratonskega virtualnega programa, ki bo potekal na posebnem YouTube kanalu vse dni sejma. Po zaključku prijav bomo konec septembra poslali razstavljavcem digitalni koncept sejma z vsemi vsebinskimi in tehničnimi informacijami in jih povabili, da nam pošljejo svoje vnaprej posnete prispevke (pogovori, okrogle mize, knjižne napovedi, paneli …) za digitalni program sejma in predloge za dogodke, ki jih bomo prenašali v živo. Razstavljavci bodo tako oblikovali svojo digitalno prisotnost na spletu preko online kataloga in skozi koledar virtualnih dogodkov.
***
Letošnja likovna podoba je narejena na osnovi ilustracije Huiquin Wang iz slikanice Milana Dekleve o pisateljici in popotnici Almi Karlin, eni najbolj znanih in pogumnih Slovenk, ob 70-letnici njene smrti.
Deklica, ki se ob oknu in globusu vzpenja po lestvi in drži v roki knjigo, simbolizira prizadevanja Slovenskega knjižnega sejma, da Slovenke in Slovenci postanemo narod bralcev, Slovenija pa država branja. Almine vrednote – samodisciplina, vztrajnost, upornost in usmerjenost k cilju – prežemajo letošnji sejem. Pisatelj pravi, da ilustratorka s svojim delom in likovno govorico, tako kot knjižni sejmi, združuje svetove.
***
Država v fokusu bo letos država Don Kihota in Sancha Panse, Španija. Natančen program in gostje še niso v celoti potrjeni zaradi spreminjajočih se epidemioloških razmer, zagotovo pa bo košček španskega temperamenta še bolj razgibal že tako veselo in hrupno sejemsko vzdušje.
***
Mesto gost na sejmu bo letos Novo mesto, ki obeležuje 100-letnico novomeške pomladi, kulturno-umetniške manifestacije, katere glavni pobudniki so bili znani mladi slovenski umetniki pod pokroviteljstvom že uveljavljenega Riharda Jakopiča. Na sejem »prihajajo« Anton Podbevšek, Miran Jarc, Božidar Jakac, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Leon Štukelj … Dogodek je pomenil začetek duhovnega preporoda slovenske umetnosti po 1. svetovni vojni in je spremenil sicer majhno mesto, Novo mesto, za nekaj dni v evropsko velemesto, saj je javno in politično močno odmeval. Del bogatih in številnih literarnih, glasbenih in razstavnih aktivnosti ob praznovanju obletnice bomo prenesli na sejem in v bližnjo Narodno galerijo.
***
Večletna prizadevanja za uveljavitev našega slogana Majhen sejem z velikim srcem, na stotine poslanih fotografij z vsakoletnih sejmov, mreženje z evropskimi sejemskimi odločevalci – vse to se je končno izplačalo. Septembra bo Slovenski knjižni sejem tudi uradno postal član družine osemnajstih knjižnih sejmov iz štirinajstih držav (Frankfurt, London, Bologna …), združenih v evropsko mrežo sejmov, kar pomeni veliko priložnost za razvoj in izmenjavo izkušenj in dobrih praks, hkrati pa tudi obveznost, da kljub svoji majhnosti še naprej prispevamo k razvoju založniške sejemske industrije na evropski ravni.
***
Na letošnji založniški akademiji se bomo posvetili predvsem dvema temama, knjižnim politikam v Evropski uniji in vplivu pandemije na male knjižne trge. O prvem bodo govorili gostje iz Norveške, ki bodo predstavili rezultate svojih raziskav o evropskih knjižnih politikah in svoje poglede na razloge za mednarodni uspeh norveške knjižne produkcije, raziskovalci iz Slovenije in Litve pa bodo prvi v Evropi predstavili rezultate raziskave o vplivu pandemije na male evropske knjižne trge.
***
Letošnji sejem bo poseben. Še nikoli v 48-letni sejemski zgodovini ni bilo tako. Zato je še toliko pomembneje, da ga izvedemo, saj s tem ustvarimo publiciteto za avtorje, panogo, knjižne teme … in pošljemo pozitivno sporočilo različnim javnostim. Seveda je varnost obiskovalcev, razstavljavcev in osebja na prvem mestu. Kakšna bo podoba 36. Slovenskega knjižnega sejma, bomo, paradoksalno, odločili obiskovalci sami. Ob vsem spoštovanju včasih nenavadnih, včasih absurdnih ukrepov se moramo zavedati, da lahko le skupaj, brez strahu in krivde, prebrodimo krizo.
***
Sejem je samostalnik, predvsem pa tudi glagol. Zato sejem letos zagotovo bo in veselimo se ga!