50 naslovov v zbirki Nova lirika
Smo v tistem delu leta, ko je mogoče sem in tja še slišati zdrsano frazo o Slovencih kot narodu pesnikov. Ko je kulturni praznik mimo, je spet vse normalno: o poeziji se večinoma govori v povezavi s športnimi presežki, oznaka pesnik pa je povečini namenjena ljudem, ki ne počnejo nič konkretnega, družbenokoristnega.
Znamenita knjižna zbirka Lirika, ki je izhajala med letoma 1971 in 2003, je s svojimi stotimi naslovi nekakšen pesniški ekvivalent še bolj znamenitih Sto romanov. Izbor najslovitejših svetovnih pesniških glasov, ki ga podpisujeta ustanovitelj in prvi urednik zbirke Lojze Krakar (ravno v teh dneh se z monografijo Od tebe dalje štejem svoje dni spominjamo stoletnice njegovega rojstva) in Aleš Berger, podčrtuje še brezčasno elegantna oprema Matjaža Vipotnika, ki je zbirki zagotovila trajno mesto na marsikateri slovenski knjižni polici. Klasično Liriko je po kratkem premoru leta 2006 nadomestila zbirka sodobne poezije Nova lirika, ki ji v dvajsetih letih sicer ni uspelo stopiti iz mogočne sence slavne predhodnice, a je z natanko petdesetimi objavljenimi naslovi (pravkar sta izšli zbirki Mary Oliver Tisoč juter in Sreča) zapolnila marsikatero vrzel na področju prevodne poezije. Nova lirika še zdaleč ni bila zamišljena kot elitistična zbirka, a jo povprečna naklada dvesto izvodov dejansko potiska med založniške delikatese, njen urednik, ki sicer neomajno verjame v mehko moč pesniške besede, pa se mora občasno sprijazniti s ciničnim dejstvom, da bolj ali manj vse kupce zbirke pozna osebno. Nasploh je objavljanje prevodne poezije najmanj viden, dejansko neviden del slovenske založniške pokrajine. Tako ostajajo večini očem skriti daljnosežni podvigi, kakršen je trenutni projekt založbe Hiša poezije in prevajalke Jane Unuk, ki sistematično prestavlja v slovenščino celoten opus poljskega nobelovca Czesława Miłosza. Z vsakim takim projektom je slovenščina požlahtnjena in njene izrazne možnosti povzdignjene.
Direktor frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je pred leti izjavil, da s(m)o Slovenci obsedeni s poezijo. Več sto objavljenih pesniških zbirk letno dejansko priča, da ima veliko tukajšnjih ljudi nezaustavljivo potrebo po izločanju in publiciranju pesniške snovi. A to še ne pomeni, da poezijo tudi berejo in kupujejo. Seveda razumem strah in predsodke glede sodobne poezije, ki jo marsikdo še vedno enači z zateženostjo trdega modernizma, ki je bil v tej deželi kar dolgo »na oblasti« in se je požvižgal na razumljivost in dostopnost. A že če bi pesniške knjige brali in kupovali zgolj prej omenjeni, ki sami pesnikujejo (in morali bi), bi bile povprečne naklade zbirk prevodne poezije nekajkrat višje, kot so sedaj. Temu trendu žal sledijo tudi javne knjižnice, kjer tudi ne pretiravajo z nabavljanjem in izpostavljanjem poezije. V kratkem bo recimo izšla knjiga zbranih pesmi za odrasle Andreja Rozmana Roze z naslovom Zdravilo za čas, in čeprav v zadevah poezije prodaja še zdaleč ni edina merodajna, bo zanimivo videti, kako se bo odzval trg. Spomnimo se na primer, kakšen dogodek je bil pred desetletji izid obeh knjig Jesihovih Sonetov, ko so si ljudje hlastno pohiteli nabavit svoj izvod! Roza še zdaleč ni običajen pesnik, je nekakšen nacionalni zaklad, zelo živ in aktualen klasik, ki ga številni cenimo tudi zaradi njegove svobodomiselnosti, angažiranosti in dejavnega ukvarjanja s slovenščino, za katero je v zadnjih desetletjih naredil več kot vsi ministri za kulturo, jezikovna razsodišča in tukajšnji pisci kriminalnih uspešnic skupaj!
Ameriški pesnik Mark Strand je v nekem intervjuju dejal: »Poezija ne bo spremenila sveta, a prepričan sem, da bi, če bi vsak voditelj države in vsak vladni uslužbenec preživel eno uro na dan ob branju pesmi, živeli v veliko bolj človeškem in spodobnem svetu.« Poezija nam namreč »pomaga, da si predstavljamo, kako je biti človek«. Strandov idealizem mi je blizu. Res škoda, da tisti, ki trenutno (ne) vodijo ta svet, ne preberejo vsaj ene pesmi na dan, saj bi jih to morda napeljalo k več kot urgentnemu razmisleku o prioritetah, človeštvo pa bi imelo več upanja, kot ga ima trenutno.
Andrej Ilc je vodja leposlovnega uredništva pri Založbi Mladinska knjiga in avtor serije »pesniških kompilacij« Komadi. Najnovejša, Naši komadi, je pravkar izšla.