Članki v rubriki: Knjiga in moje življenje

Domov pridem sklonjenega pogleda. Upam, da že spijo. Skušam se čim bolj potiho sezuti, obesim plašč in stopim proti dnevni sobi. Takrat zaslišim jok in zagledam Urško, doječo mater mojih otrok, ki seveda opazi, kaj držim v rokah. Otrpnem, a v ... več

Knjižničarski kongres je nekoč hiperlucidno in brutnumno nadznanstvenila gospa, ki je v naplavljeni pesek mrtvega rokava neke struge (ali stružnice?) knjižnega (kot je menila in več kot skoraj dejala) »barbarstva, veleprimitivizma in ... več

O čem govorimo, ko govorimo o knjigah, če parafraziram preljubega mi Carverja. V tem hipu govorim zelo pragmatično: (osebno) kam v stanovanju namestiti še kako knjižno omaro ter (službeno) kam in kdaj preseliti obsežno knjižnico JAK iz starih ... več

Zadnje dni razmišljam o literarni kritiki pri nas, a če se avtor na to temo še javno razpiše, pravijo, je to tako, kot bi si štrik dal okoli vratu. Zakaj le? Kritiki nedotakljiva kasta? Avtoriteta, o kateri se ne sme dvomiti? O njej razmišljam, ... več

Takole bom začel: to je pesem srbskega pesnika Ivana V. Lalića, ki pripada generaciji Vaska Pope, Miodraga Pavlovića in nekoliko starejšega Zorana Mišića, torej generaciji, ki je bila takoj po drugi svetovni vojni mlada, provokativna in ... več

Od nekdaj rada in veliko berem. Če ste ob tem pomislili na kupe debelih romanov, je ta predstava sicer pravilna, vendar pomanjkljiva. Ti romani in (v precej manjših količinah) druge leposlovne stvaritve so se namreč vedno družili z ... več

Oni dan so me v neki družbi prepričevali, naj se že preprosto sprijaznim, da je tiskanim knjigam odklenkalo! Da jih beremo le še fosili in da je vsa prihodnost v elektronskih knjigah. Da so te praktične, ker ne zavzamejo veliko prostora in jih ... več

Zakaj marsikdo piše? Ker nima dovolj značaja, da ne bi pisal (Karl Kraus). V zdajšnji nuji sveta je potrebno: manj filozofije, vendar več skrbnosti mišljenja; manj literature, vendar več nege za črko (Heidegger). Pisec mora vsekakor ... več

Knjiga in moje življenje ... Hecen naslov rubrike. Skorajda se bere kot Knjiga in moja smrt. Zadnje čase so se razpasli razni vodniki, ki nas opozarjajo česa v naših življenjih nikakor ne smemo zamuditi. Zapovedujejo nam, kaj vse moramo brati, ... več

Ilustrator se potrudi in napiše nekaj besed o sebi in o tem, kako je imela babica čisto prav. Bil je tih februarski dan. Nad Tržaško cesto so se leno valili oblaki. Z babico sva sedela na kavču. Ne spomnim se, kaj mi je brala. Ko sem pogledal ... več