Članki v rubriki: Knjiga meseca Mance Košir
UBUNTU, afriški bantujski izraz: Jaz sem, ker smo mi; in ker smo mi, sem jaz, piše na edinem listku modrosti, ki sem ga preselila iz prejšnjega stanovanja v zdajšnje. Tako zelo je pojem ubuntu pomemben zame. Zato sem srečna, ker je knjiga s tem naslovom izšla tudi pri nas, napisana iz afriških izkušenj preživetja s pomočjo ubuntu filozofije. več
Dom in svet sta me nagovarjala v poletnem času. Dve knjigi, različni, da bolj različni ne bi mogli biti. Duhovnik dveh cerkva je avtobiografski roman, pravi Franc Prosenjak (1948), ki ga je najprej napisal v nemščini, po ugodnih odmevih v zdajšnji domovini Nemčiji pa prevedel v slovenščino. več
Osupla prebiram nenavadno knjigo meni neznane Nowicke. V sijajni spremni študiji izvem: avtorica (1974) je poljska režiserka, scenaristka, intermedijska umetnica in pesnica. Nahraniti kamen (2015) je njen prvenec, nagrajen z najprestižnejšo poljsko literarno nagrado Nike, prodali so ga v več kot 15 tisoč (!) izvodih. več
Zadnja leta obilno naseljujejo romaneskno pokrajino in pobirajo prestižne nagrade ženske. Pisateljice pogosto pišejo o družinah in izberejo za prvoosebno pripovedovalko deklico, ki se spominja svojega otroštva in odraščanja v domačem okolju. več
Konec minulega leta se je zgodil velik dogodek. V prestižni zbirki Nova lirika je izšla posebna izdaja zbranih pesmi Nobelove (1996) nagrajenke, velikanke poljske poezije, Wisławe Szymborske (1923–2012). Moj poklon založbi in predani sijajni prevajalki Jani Unuk za ta žareči knjižni utrinek, ki ne ugasne! več
Tole pišem na prvega novembra dan, na praznik spominjanja. O eni najlepših knjig o spominu, tej zlati niti, ki nas večno povezuje: »Povezovala naju je veliko močnejša vez, spomin, zaradi katerega je bilo vprašanje, ali se bova še kdaj videla ali ne, precej nepomembno. Nisem znal izraziti tega prepričanja, videl sem samo njegovo mirno in neizčrpno svetlobo, ločeno od roka časa. Ki od tedaj ni oslabel.« več
Potrebujemo novo družbeno pogodbo, drugačno politično in ekonomsko paradigmo. Ker premagovati isto z istim ni rešitev, samo še bolj cementira vzorec, ki očividno duši ljudi in celoten naš planet. Tako ne gre več! V svetu je vse več knjig, ki dokazujejo pogubnost pogoltnega neoliberalističnega modela. Veliko manj jih ponuja rešitve, tako da se zdi, kot da alternative res ni, kar peha ljudi v apatijo in brezup. več
Hvalnico počasnosti, prevedeno že v 34 jezikov in uspešnico tudi na Slovenskem, je danes slavni novinar in pisatelj Carl Honoré začel pisati, ko se je njegov sin razjokal zaradi večernega hitrega branja pravljice: »Še, očka!« Raziskovanje svetovnega gibanja, ki kljubuje kultu hitrosti, se srečno konča. Sin reče: »Očka, ni treba več brati, sem zaspan.« več
Tako zmore filozofirati samo pesnik, ki diha (Dih je Duh, je Sapa bližine) v risu ljubezni in smrti, filozof, ki želi premišljevati »o neki izgubljeni priložnosti teologije in filozofije« in vrniti misel k »najizvornejšemu, kar imamo – spominu na začetek, iz ljubezni in v ljubezni«. več
Žalovanje je proces, ki ga vsak doživlja po svoje, pa vendar imajo žalujoči marsikaj skupnega, kar nas lahko uči – naučila nas bo šele izkušnja smrti bližnjega! –, da bomo vsaj malce bolj pripravljeni, kot sta bili ob nenadni smrti svojih mož Joan Didion in Sheryl Sandberg. več