Članki v rubriki: Knjiga meseca Mance Košir
»Misel vodi vse stvari, misel jih oblikuje.« Tako je učil Buda že pred 2500 leti in to zdaj dokazujejo nove, hitro se razvijajoče znanosti: epigenetika, nevroplastičnost in psihonevroimunologija. Dr. Joe Dispenza je postal njihov predani raziskovalec, ko ga je leta 1986 pri triindvajsetih povozil terenec: imel je hude poškodbe kompresijske zlome, zdravniki so mu predlagali komplicirano rizično operacijo hrbtenice. več
Branje Yaloma (1931), tega izjemnega psihiatra, eksistencialnega psihoterapevta, pisatelja in filozofa, je zame že obredno opravilo. Po Rablju ljubezni, Darilu terapije in Strmenju v sonce smo zdaj dobili v slovenščini še zadnje darilo: spomine. več
Letošnje poletje me je – končno! – naučilo umetnosti delanja ničesar. Dva meseca nisem praktično nič delala, brala pa sem, saj je to največji užitek, in ne delo. Sem brala skrbno izbrano literaturo počasi. V Tempo giusto, kot nosi naslov sklepno poglavje knjige, ki je intonirala ta sladki poletni čas: Hvalnica počasnosti. več
Zadele so me že začetne besede Svetinove pesnit ve in zadeta sem ostala do konca, zavezanega z začetkom Enega. Mistično potovanje, kakršnega na Slovenskem še nisem brala. Drugje, iz drugih krajev in časov pač, ko so še klečali pred Najsvetejšim in hodili po poti spominov in tovarištva Sv. Duha. več
Kot bi prišla domov, sem se počutila, ko sem brala knjigo A. Wattsa (1915– 1973), doktorja teologije, mis tičnega filozofa in duhovnega učitelja, nekoč anglikanskega duhovnika, ki je čez čas zapustil Cerkev in, rojeni Anglež, v San Franciscu predaval na Akademiji za azijske študije. več
»Poezija je nebogljena hči neba, tihi poraz sveta in znanosti,« zapiše meni eden najljubših, francoski pisatelj Bobin (1951), poet po duši in lapidarni pisavi, v poetičnem življenjepisu ameriške pesnice Emily Dickinson (1830– 1886). več
Je mogoče strniti misli o tem 800 strani obsežnem romanu v nekaj besed? Mogoče. Veličasten roman. Pripovedno bravurozen. Napisan z ljubeznijo in sočutjem, da sem zmogla prebrati celo grozljive prizore mučenja v zaporu in razcefranih teles po izdaji partizanskega bataljona. Ker sem razumela. več
Ljudje se bojijo misliti nanjo. Ljudje se bojijo govoriti o njej. Mnoge je groza pred njo – neizbežno smrtjo. Zanje je dr. Irvin D. Yalom (1931) napisal knjigo, katere naslov je navdihnila La Rochefoucauldova misel: »V sonce in smrt človek ne more gledati naravnost.« več
Moje duhovno poletje sta pretresla dva romana, pretresla tako, da še nisem okrevala. Pedro Páramo velikana peresa Juana Rulfa (1917– 1986 ) me je telesno prizadel, da sem si morala po polovici tega sicer tenkega romana, a tako močnega, kot je močan smrtni strup, vzeti odmor. več
Priznani makedonski pisatelj Goce Smilevski (1975) se rad potaplja v davne čase in daje glas preganjanim tako v obeh v slovenščino že prevedenih romanih (Pogovor s Spinozo, 2005; Sestra Sigmunda Freuda, 2012) kot v zadnjem Heloiza, ki ga podnaslovi Vrnitev besed. več