Alenka Kepic Mohar: »Prihodnost knjige bo hibridna – tiskana in digitalna hkrati!«
Obdobje pandemije je bilo za knjižno založništvo preizkus, ki ga je dobro prestalo, vendar postpandemična »normalizacija« za to panogo prinaša nove izzive. Zato je to več kot primeren čas za pogovor z Alenko Kepic Mohar, glavno urednico naše največje založbe, doktorico založniških študij, specializirano za izobraževalno založništvo in avtorico monografije Nevidna moč knjig, ki dobro pozna slovensko knjižno pokrajino in njene posebnosti. Kako se Mladinska knjiga pripravlja na prihodnost, kaj želijo doseči s svojim naročniškim portalom Mladinska knjiga PLUS in kakšni so njihovi načrti v zvezi z domačimi avtorji, so bile samo nekatere od perečih tem, o katerih je tekla beseda v našem pogovoru.
Bukla: Za nami so zelo nenavadna tri leta, ki so za založništvo in knjigotrštvo pomenila velike izzive. Kako se je z njimi soočila založba Mladinska knjiga in kako je obvladala te nove razmere?
Kepic Mohar: Zadnja tri leta so bila nenavadna ne samo za založništvo in knjigotrštvo, ampak tudi za način bivanja in preživetja celotne družbe. Koronsko obdobje je pokazalo, da so knjige še vedno aktualne, ob omejitvi drugih prostočasnih dejavnosti smo ljudje več ne le brali, ampak po naših podatkih tudi kupovali več knjig. Ta pozitivni trend zadnjih treh let pa žal ne napoveduje, da so se bralcem pridružili tudi nebralci in da bo to dolgoročno spremenilo bralno-nakupovalne navade Slovencev. Je pa dokazalo, da ljudje knjige še vedno dojemamo kot vrednoto in tehten vir znanja. Po drugi strani je koronsko obdobje v skorajda vsak dom prineslo pretočne vsebine, s šolanjem na daljavo je sodobna tehnologija nepovratno vstopila tudi v šolski prostor. Poslovno je Mladinska knjiga v zadnjih dveh letih dosegla višjo rast prodaje, k čemur je prispevala tudi sistemska podpora države z boni. Nova uprava je zasnovala razvojno strategijo, ki povezuje založbo in knjigarne, je usmerjena v digitalizacijo tako programa kot notranjih procesov ter povezuje skupnost uporabnikov in ustvarjalcev. Z dobro in kakovostno vsebino, ki upira pogled v prihodnost, želimo povezati slovenske bralce, uporabnike in ustvarjalce.
Bukla: Ali opažate, da se je knjižna pokrajina, tako bralci kot kupci knjig, v tem, sicer kratkem času, kaj spremenila? Kako?
Kepic Mohar: Sodobna tehnologija je spreminjanje knjižne krajine v zadnjih dveh desetletjih močno pospešila. Zaslonsko branje spreminja načine branja, to pa pri nekaterih programskih segmentih vpliva tudi na spremenjena pričakovanja bralcev. Preoblikuje se narava naše pozornosti, zmožnost globokega branja, ki omogoča ponotranjenje informacij, daje prostor za refleksijo misli in notranji dialog s prebranim, upada. Seveda tega ne moremo posplošiti vsevprek, načini branja se razlikujejo od namena branja, vrste knjig in profila bralcev. Bralci Bukle so zagotovo najbolj vajeni globokega branja in osredotočene pozornosti, iskrene čestitke tudi snovalcem vsake številke. Kljub temu pa ne smemo spregledati tega vpliva na vsebino knjig: sodobni priročniki, pa tudi izobraževalna gradiva, pogosteje kot prej temeljijo na podobah, infografiki, fotografijah, besedilni del pa je vse bolj razdrobljen na kratke odstavke, ki »negujejo« lahkotnost branja. Kar pa seveda ne pomeni, da se izgublja strast za branje kakovostnih, četudi obsežnih zgodb in romanov. Poleg teh sistemskih sprememb knjižna krajina ostaja dinamičen prostor. Aktualni programski trendi kažejo na priljubljenost avtofikcije, žanrske literature, npr. fantazijskih romanov, zadnja leta narašča zanimanje za stripe za najrazličnejše ciljne skupine. Večji vpliv na knjižno krajino imajo družbena omrežja, TikTok na primer (sicer bolj v tujini kot pri nas) zaznavno vpliva na prodajo knjig, bralci sledijo aktualnim novostim prek BookToka, hkrati pa podatki iz knjigarn kažejo, da vse več bralcev bere kar v angleščini. Analiza uspešnic kaže, da na prebojnost določenih naslovov poleg dobre zgodbe vplivata prisotnost avtorjev na družbenih omrežjih ter zmožnost poistovetenja s temo. Moč knjigotrške mreže tako ob kakovostni ponudbi in strokovnih knjigarnarjih krepijo dogodki, ki knjigarne spreminjajo v kulturna stičišča bralcev in ustvarjalcev.
Bukla: Domači avtorji so se v zadnjih letih prebili na lestvice najbolj prodajanih knjig, knjiga Življenje v sivi coni je postala velika uspešnica v zgolj nekaj tednih. Se boste v prihodnosti še bolj osredotočili na domače avtorje?
Kepic Mohar: Domači avtorji so bili že od nekdaj ključni za program Mladinske knjige, vendar se bomo v prihodnosti zagotovo še bolj osredotočili na ustvarjalnost slovenskih avtorjev. Pri tem nameravamo sistematično pokriti vse programske segmente – od otroškega leposlovja, ilustracij, stripov do leposlovja za odrasle in stvarne literature. Oblikujemo skupnost ustvarjalcev, ki bo med seboj povezana ne le v živo, temveč tudi prek avtorskega portala Mladinske knjige in Cankarjeve založbe, ki bo zaživel jeseni. Na tej platformi bomo med drugim vzpostavili samopostrežni portal za oddajanje rokopisov, predvsem pa bo avtorjem omogočila, da bodo imeli na enem mestu zbrane vse podatke o sodelovanju z založbo. Mladinska knjiga želi biti založba, ki ne samo neguje in dobro sodeluje z obstoječimi avtorji, ampak je usmerjena tudi v razvijanje in odkrivanje novih talentov. Želimo si, da bi avtorji prepoznali prednosti naše razvejene knjigotrške mreže, specializiranih, strokovnih sodelavcev in marketinško-piarovske podpore, ki jo lahko ponuja naša založniška hiša.
Bukla: V Sloveniji je tiskana knjiga še vedno temelj založništva, čeprav njena digitalizacija odpira nove priložnosti. Pred časom ste lansirali naročniški portal Mladinska knjiga PLUS, pri katerem so »dobre vsebine vedno pri roki«. Koga nagovarjate z njim?
Kepic Mohar: Konec lanskega leta smo lansirali aplikacijo Mladinska knjiga PLUS, ki uporabnikom ponuja digitalne vsebine, kot so e-knjige, zvočnice, branke, kmalu pa tudi navdihovalce, podkaste, animirane pravljice in še kaj. Če je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja novost v založniški trg prinesel knjižni klub Svet knjige, zdaj želimo narediti korak naprej, povezati obstoječe člane kluba ter hkrati nagovarjati tudi bralce v digitalnem okolju. V tem smislu sledimo tudi razvoju založništva na globalnih trgih.
Bukla: Kakšna je uredniška politika tega portala? Kaj je na voljo na njem in kako ga nameravate širiti v prihodnosti?
Kepic Mohar: Digitalne vsebine na novi aplikaciji Mladinska knjiga PLUS ustvarja novoustanovljeno digitalno knjižno uredništvo, ki ga na založbi vodi Tihana Kurtin Jeraj. Ponudba programsko sledi raznovrstnosti knjižnega programa Mladinske knjige in Cankarjeve založbe, pri čemer nadaljujemo produkcijo e-knjig, ki so prek Biblosa že desetletje dostopne bralcem, hkrati pa uvajamo nove formate. V ponudbo zvočnic vključujemo dragoceno zakladnico arhivskih radijskih iger, npr. Svetlane Makarovič, in sočasno objavljamo najnovejše knjižne uspešnice in literarne bisere. Pri tem budno spremljamo uporabniške navade bralcev in poslušalcev in se odzivamo na njihove želje in pobude. Aplikacija Mladinska knjiga PLUS je mlada, vsebinsko in razvojno jo neprestano dopolnjujemo: letos poleti bomo vsebino obogatili z imenitnimi navdihovalci – izvirnimi slovenskimi »masterclassi« avtorjev, ki nam s svojo življenjsko zgodbo posredujejo ne le svojih življenjskih spoznanj, ampak nas tudi navdihujejo za boljše življenje. Jeseni bomo začeli oddajati prve podkaste, že zdaj pa lahko v aplikaciji najdete animirane pravljice iz Cicibana in Cicidoja, kmalu pa tudi vsebine digitalnih revij. Skratka, dobrih vsebin imamo na Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi veliko, verjamemo pa, da lahko povežemo celoten založniški prostor, saj k sodelovanju vabimo tudi druge založnike.
Bukla: Kakšen je položaj zvočne knjige na vašem portalu in kako vidite njen prihodnji razvoj? Ponekod zvočne knjige namreč predstavljajo pomemben del knjižnega trga …
Kepic Mohar: Analiza trgov v tujini resda kaže, da je trg zvočnih knjig v porastu, na to kaže tudi vključevanje glasbenega giganta Spotify v našo panogo. Kljub temu pa v večini držav zvočnice še vedno predstavljajo relativno majhen delež v prometu glede na prihodke iz prodaje tiskanih knjig. Produkcija zvočnih knjig je stroškovno zahtevna, trg se odziva počasi, saj je treba izoblikovati nove navade bralcev. V Sloveniji imajo izjemno vlogo pri tem Radio Slovenija in druge radijske postaje, z izposojo za knjižnice za to predano skrbi založba Audibook. Prepričana sem, da se bo trg zvočnih knjig na dolgi rok razvil, morda v Sloveniji počasneje kot v tujini, ampak verjamem, da bo postal eden vodilnih digitalnih formatov, ki bo imel svoje uporabnike tudi med nebralci.
Bukla: Na portalu Mladinska knjiga Plus so na voljo tudi branke, kjer bralcem večplastno predstavite posamično knjigo. Kakšne so izkušnje uporabnikov v zvezi z njimi?
Kepic Mohar: Branke so novo izvirno poimenovanje kratkega formata predstavitve vsebin, s katerimi želimo spodbuditi zanimanje za knjige tudi pri tistih uporabnikih, ki sicer ne spremljajo, kaj vse se dogaja na knjižnem trgu. Imajo funkcijo seznanjanja s knjižnimi vsebinami, navdihovanja za branje celotnih knjig in negovanje globokega branja. Gre pa za eksperimentalen format, ki je neke vrste mini zvočnica in mini e-knjiga v enem, tudi v tujini ima širok krog uporabnikov.
Bukla: Na mesto glavne urednice Mladinske knjige ste prišli iz izobraževalnega založništva, ki je temelj prihodnjega stika mladih z učbeniškimi, pa tudi knjižnimi vsebinami. Bo ta prihodnost tiskana ali vse bolj digitalna?
Kepic Mohar: Prepričana sem, da bo ta prihodnost hibridna – tiskana in digitalna hkrati. Iz zgodovine vemo, da je knjiga ob preteklih tehnoloških izumih umirala že neštetokrat, a je vedno znova preživela. S psihološkega stališča zgodnjega razvoja otrok je tiskana knjiga še posebej pomembna, o tem smo tudi pri MK in CZ izdali kar nekaj knjig. Seveda pa se bomo morali naučiti izkoristiti prednosti ene in druge oblike – z animacijo na primer veliko lažje pokažemo, kako deluje človeško telo kot s podrobnim zapisom vseh procesov. A hkrati vemo tudi, da procesiranje prebranega krepi in odpira druge zmožnosti aktivnega kritičnega mišljenja in empatije, kar je v času umetne inteligence pomembno tudi za našo zmožnost razlikovanja med resnico in navidezno resnico. Verjamem, da bodo knjige ostale nosilke verodostojnega, preverjenega znanja, oblikovanja domišljijskega prostora, pa tudi prenosa tradicije in vednosti iz ene generacije v drugo. Želim si le, da ta privilegij ne bo namenjen le tistim, ki bodo ohranili zmožnost globokega branja, saj nas to definira tudi kot državljane in ustvarjalce slovenskega kulturnega, domišljijskega in bivanjskega prostora. Načrtno ohranjanje knjig v izobraževalnem in širšem kulturnem sistemu bo zato oblikovalo ne zgolj prihodnost založništva, ampak celotne družbe. Zgodbe potrebujemo – od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Kajti tudi življenje vsakega posameznika je zgodba tega časa.