Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Urednikov uvodnik

Ali knjige padajo z neba?

Samo Rugelj, Bukla 145, 21. 11. 2018

Ali knjige padajo z neba?

Nedavno sem bil na dogodku, ki je bil organiziran ob izidu ene naših knjig. Šlo je za prireditev res na nivoju, o vsebini knjige so namreč v širšem družbenem smislu debatirali visoki predstavniki našega političnega, gospodarskega in znanstvenega življenja. Po koncu diskusije je bila tudi manjša zakuska, ob kateri sem se zapletel v krajše pomenke z drugimi poslušalci. Nekaj od njih me je vprašalo, od kod sem in kako sem dobil vabilo za ta dogodek. »Založnik te knjige sem,« sem rekel.

Zgodilo se je nekaj presenetljivega. Govoril sem z inteligentnimi, visoko izobraženimi posamezniki iz naše družbe (ki sicer nimajo bližnjega stika z založništ­vom), v njihovih očeh pa sem videl, da se ne znajo odzvati na mojo izjavo. Založnik? Hm, le za kaj bi bilo potrebno, da bi na dogodek v zvezi s knjigo, kjer poznavalci obdelujejo družbeno pomembno temo, prišel tudi založ­nik knjige? Le kaj omembe vrednega naj bi imel on pri tem, sem videl v njihovih očeh. Pomembni so bili tis­ti, ki so o knjigi diskutirali, tisti, ki so knjigo izdali pa so bili podobni dostavljalcu pic ali česa podobnega, ki ga ob prihodu na vrata niti ne pogledaš dobro v obraz.

Ja, ne glede na to, da smo v 21. stoletju, v katerem je jasno, še posebej tam, kjer se ukvarjajo z avtorskimi pravicami in znanstvenim delom, da do vsebine ne moreš priti kar po nekem naključju, nekateri še vedno ali pa kar avtomatično menijo, da so izidi (tudi prevodnih) knjig nekakšni spontani dogodki, založniki pa zgolj neke vrste vratarji, ki mimogrede odprejo vrata, da knjige lahko stopijo na svetlo. Kaj so posledice takega mišljenja in neznanja v naši, knjižno vse bolj erodirani družbi?

1. Usihanje resnejših knjig; kot kažejo neuradni statistični podatki za letošnje leto, bo število izdanih knjižnih naslovov pri nas spet padlo. V zadnjih ted­nih pred knjižnim sejmom je seveda izšlo ogromno knjig, a to je zgolj posledica tako zahtev po izpolnjevanju razpisnih pogojev pri izdajanju knjig, ki dobivajo javno podporo, kot poslovnega lovljenja predpraznične sezone. Znotraj izdanih naslovov se seveda najbolj znižujejo izidi tistih knjig, ki imajo tehtno vsebino, vendar pa so izšle brez javne podpore. Postavlja se namreč naslednje vprašanje: zakaj bi šel založnik (še posebej manjši, brez knjigarn) v finančno tveganje z vsebinsko zahtevnejšo knjigo, če ob tem ne dobi niti družbenega priznanja ne finančnega poplačila? Tovrstna ignoranca (tudi) s strani tistih, ki jih vsebina te knjige načeloma zanima, se jasno pokaže ob dogodkih, ki se jih organizira ob izidu knjige.

2. Dogodki brez prodaje knjig; zastavil bom vprašanje, vi pa odgovorite sami pri sebi, preden preberete odgovor: zakaj založnik organizira knjižni dogodek? Ste premislili? Zakaj? Dobro. Dogodek organizira zato, da bi na njem prodal knjige, ki jih predstavlja. Tako preprosto je to. Na Islandiji, kjer je prebivalcev še desetkrat manj kot pri nas, to zelo dobro razumejo. Tam se seveda zavedajo, da če oni (torej konkretni posamez­niki, ki so prišli na dogodek), ne bodo kupili izdane knjige (še posebej, če gre za domačega avtorja), potem preprosto ni drugega, ki bi to lahko naredil. Ljudi je enostavno premalo, da bi lahko sami pri sebi prelagali odgovornost na neko drugo (imaginarno) osebo. Zato tam na dobro obiskanih dogodkih prodajo tudi več kot sto knjig, kar že predstavlja znesek, ki lahko pokrije kar lep del stroškov izida posamezne knjige.

Pri nas je (še vedno) pogosto precej drugače. Organiziraš recimo dogodek v knjigarni ali pa kje drugje, nanj povabiš profesionalnega voditelja (ki ga je treba honorirati, saj se mora pripraviti na vodenje, torej prebrati knjigo itn.), in relevantnega sogovornika (ali več njih), ki se mu tudi moraš tako ali drugače oddolžiti. Spromoviraš dogodek, si do zadnjega zaskrbljen, če se ga bo kdo udeležil, potem se pomiriš, ko vidiš, da je prostor poln do zadnjega kotička. Ko se vse skupaj konča, ljudje zaploskajo, včasih postavijo še kak­šna dodatna vprašanja nastopajočim, do katerih sicer ne bi imeli neposrednega dostopa, se potem lepo zahvalijo za »res izjemno prijeten in vsebinsko kakovosten dogodek«, rečejo, naj ga organiziramo še kdaj, in jih spet povabimo, potem pa se poslovijo. Žal v veliki večini brez knjige v roki. Izgleda, da ne razumejo, da je vse skupaj namenjeno tudi temu, da se knjigo proda, z denarjem pa potem financira naslednjo knjigo, da se ta knjižni krog lahko vsaj približno vrti naprej.

3. Drobljenje uredniške politike. Posamezne knjižne zbirke z razvidno začrtanimi vsebinskimi smernicami pri nas in tudi marsikje drugje predstavljajo enega osnovnih mehanizmov za posredovanje konkretnih knjižnih vsebin jasno naslovljeni publiki. Rah­ljanje knjižne substance v zadnjem desetletju je tako pripel­jalo do tega, da tudi resnejše založbe vse težje ohranjajo čvrsto uredniško politiko v okviru svojih knjižnih zbirk. V zadnjih letih beležimo ukinjanje ali pa zamiranje opaznega dela knjižnih zbirk (tudi tistih s tradicijo), ostajajo pa, morda v manjšem obsegu, večinoma samo še tiste, ki so vpete v takšno ali drugačno stabilno financiranje z javno podporo.
Kaj vse skupaj pomeni pod črto? Nič več in nič manj kot to, da so založniki s svojim delom in prispevkom v družbi veliko prenizko ovrednoteni. Njihova prizadevanja pogosto ostajajo neopažena oziroma so celo pripisana nekim splošnim družbenim pojavom (knjige pač izhajajo), ne pa konkretnim posameznikom in/ali založbam, ki skrbijo za nadaljnjo produkcijo narodove izvirne leposlovne in druge knjižne ustvarjalnosti oziroma se trudijo vzdrževati stik Slovenije z dogajanjem po svetu bodisi na leposlovnem ali pa stvarnem področju.

Kaj to pomeni za prihodnost? Eden od založnikov mi recimo pravi, da se vsak dan, ko se zbudi, pogleda v ogledalu in si reče, kakšen butelj je, da se ukvarja s knjigami, če nima skoraj nič od tega. Seveda pa obenem ne more kar vsega pustiti in spustiti iz rok, saj je v založništvo vložil že več kot desetletje trdega dela.
Veteranske generacije založnikov bodo tako najbrž vztrajale še naprej. Vprašanje pa je, koliko novih res­nih založnikov se bo pojavilo v bližnji prihodnosti, saj okolje nudi tudi veliko kariernih priložnosti z višjo družbeno in ekonomsko vrednostjo.

Knjige torej ne padajo z neba. Praznični nakupi so pred vrati. Vi ste na potezi. Srečno!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...