Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Knjiga - prva liga z Janjo Vidmar

Balada o drevesu

Mateja Gomboc, Bukla 160, 26. 5. 2021

Balada o drevesu

Mateja Gomboc
Balada o drevesu
Miš, zbirka Zorenja, 2021, t. v., 235 str., 27,95 €, JAK


Zmeraj si z veseljem manem dlani, kadar mi pride v roke roman za mlade odrasle, za katerega je značilna večnaslovniškost oziroma crossover kategorija. Formalno gre za lik mladostnika, toda z notranjim monologom, tokom zavesti, fragmenti in jezikovno lego optike odraslega, zrelega človeka, s poglobljenim uvidom v lastni mentalni prostor in svet, ki ga obdaja.

Roman Balada o drevesu ni pri tem nobena izjema. Pisateljica in prevajalka Mateja Gomboc ve, o čem piše. Profesorica slovenščine na ljubljanski Škofijski gimnaziji in članica Društva slovenskih pisateljev je tudi avtorica učbenikov in delovnih zvezkov za srednje šole. Sodeluje pri otroški reviji Mavrica in literarni reviji Zvon ter piše za otroke, mladino in odrasle. Verjame v ljubezen in besede. V knjigah se oboje odlično dopolnjuje in povezuje. In kadar je ubesedena dovolj globoko in ganljivo, je lahko presunljivo lepa tudi žalost.

Besedilo Balada o drevesu je elegija o izgubljeni ljubezni. Skoraj dvesto trideset strani dolg roman je členjen na dneve in sto tri ure od Majkovega samomora. Majk, v resnici Mitja, ni statist, ki mu glavna junakinja Ada namenja osrednje mesto v svojem srcu in življenju. Dejansko sta protagonista dva, prisotna Ada in odsotni Majk. Ta pred našimi očmi raste postopoma, kot ujetnik okruškov Adinega spomina na njuno leto dni trajajočo ljubezen.

Ampak pojdimo po vrsti, kompleksnost romana to tudi zahteva: sred­nješolka Ada je nadarjena violinistka. Zdi se, da njena tankočutna, polnokrvna notranjost pomeni diametralno nasprotje urejeni, umirjeni in zadržani družini, iz katere izhaja. Na srečo ju z mlajšo in živahno sestro Ino povezuje pristna sestrska ljubezen, kot bi ujeti pluli na splavu sredi morja starševske poškrobljene formalnosti. Na prvi pogled se zdi, da imata oče in mama oči samo drug za drugega, na podlagi česar bi bilo mogoče površno zaključiti, da Ada doma ni deležna pristne starševske skrbi in pozornosti.

Albinonijev Adagio sijajno napoveduje vzdušje romana. Zapuščenost, bolečina, trpljenje, nemoč, zamera, vejejo domala iz vsakega stavka. Prvoosebna Adina pripoved je v bistvu nepretrgano slovo minuli ljubezni in pokojnemu. Adino mlado srce je strto, izguba je vanj naselila prezgodnji mrak. V njem se ne znajde dobro, strah jo je neznanih občutkov. Izmenjaje preteklik in dramatični sedanjik nam avtorica pred očmi strukturira kompozicijo, kroniko dogodkov, ki so pripeljali do tragičnega konca. Ada se najbolj varno počuti v spominih na otroštvo in čas p.m.š. (pred Majkovim štetjem), takrat je tudi sama naracija kljub opisom zbadanja vrstnikov in pomanjkanju časa za druženje svetlejša in bolj razgibana.

Adin prehod v nov, srednješolski milje prinaša spremembo. Kodrolasemu Majku se sprva nezaupljivo umika. Njuno zbližanje na krilih mlade ljubezni poteka negotovo in prisrčno obenem. Majk je kitarist, zna ubrati prave strune. Toda njegove nenadne menjave razpoloženja začenjajo Ado begati. Pri razumevanju tega ji nista v pomoč niti Majkova prijatelja Val in Mare. Majkova bipolarna motnja in teža samomora njegovega očeta pred bralčevimi očmi nezadržno vodijo v tragedijo.

Nekoliko nejasen ostaja izris Majkovega samomora, morda se zdi zaradi tega manj verjeten. Gotovo je takšen namenoma, saj gre za izjemno občutljivo tematiko in je tudi sicer ves roman stkan s filingransko natančnostjo.

Ada je najstnica, toda njena ubesedena bolečina je žalost odrasle, zrele osebe. Po Majkovi smrti išče uteho povsod, tudi v veri, pri čemer ji pomaga prijateljica Veronika. V nevsiljivo oporo so ji starši in sestra; ljubeče domače okolje in prijatelji so vse, kar ji preostane. Navsezadnje se izkaže, da to zadostuje. Če ni celo največ.

Dramski lok od Majkovega samomora do sklepnega dejanja pogreba se nad retrospektivo dogodkov pne jezikovno in slogovno neoporečno.

V spremni besedi o samomoru poklicno in zasebno spregovori psihologinja Janja Istinič.

Poglobljeno in pretresljivo branje, ki sili k razmisleku.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...