Beremo gore – bralni klub za ljubitelje gora, ki želijo, da jih višave spremljajo tudi v dolini
Slovenski alpski prostor že desetletja bogati izjemna gorniška literatura. Slovenci se pač tradicionalno identificiramo z gorami, močna doživetja v gorskem svetu pa kar kličejo po umetniški refleksiji, še zlasti literarni. Zato ne preseneča, da je najstarejša slovenska revija z neprekinjenim delovanjem Planinski vestnik (1895), niti da je prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga (1931).
Danes se zdi neverjetno, da je v legendarni knjižni zbirki Kondor leta 1969 izšlo Planinsko berilo z izbranimi besedili iz 34 letnikov Planinskega vestnika. V zadnjih letih ta kulturološki vidik gorništva – v skladu s splošnimi družbenimi trendi, množičnim turizmom in komercializacijo gorniških dejavnosti – pospešeno bledi. Na to depresivno dejstvo je opozoril tudi Jernej Šček, tržaški filozof, gornik in publicist, ko je zapisal: »Kljub vse večjemu obisku gorskega sveta in tehničnemu napredku, ali ravno zato, tvegamo izumrtje hribovca, človeka, ki želi gorništvo doživljati celostno, kot pot do osebne rasti in vrelec gorske kulture. Čas je za gibanje duha v gorah.«
Projekt Beremo gore želi ohranjati prav to dimenzijo gorništva. Svoj domicil je leta 2023 našel v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, zasnovala pa ga je majhna ekipa: Irena Cerar in Mojca Volkar Trobevšek, snovalki vsebine in moderatorki, ter Natalija Štular, tamkajšnja kustosinja za pedagogiko in izobraževanje. Muzej, ki že vrsto let skrbi za našo gorniško kulturno dediščino, ima tudi bogato planinsko knjižnico in je prva informacijska točka Alpske konvencije v Sloveniji. Naš projekt je zrasel iz njene mednarodne iniciative Brati gore, ki že enajst let spodbuja alpske države k literarnemu praznovanju mednarodnega dneva gora. Ker pa enkratni letni dogodek brez finančne podpore ne more ustvariti sistemskih sprememb, smo se pobudnice odločile za celoletno delo. Alpska konvencija nas pri tem ves čas podpira z manjšimi finančnimi sredstvi.
Začeli smo z bralnim klubom Beremo gore. Že četrto sezono povezuje vse, ki poleg obiskovanja gorskega sveta radi sežejo po dobri knjigi, a tudi k sočloveku: bistvo naših srečevanj je sproščen pogovor, izmenjava mnenj, vtisov in razmišljanj o prebranem. Sestajamo se mesečno, dvakrat letno pa se odpremo javnosti z literarno prireditvijo, na kateri gostimo avtorje in avtorice, katerih dela smo brali. Naš klub je že prerasel v pomembno intelektualno in večgeneracijsko socialno skupnost, ki spodbuja spoštljiv dialog in aktivno poslušanje, kjer vsakdo pride do besede in je tudi slišan. Ugotavljamo, da nas prebrane knjige in skupinska dinamika vodita k odkrivanju globljega pomena gorništva, senzibilizaciji za večpomenskost te čudovite dejavnosti, k odgovornosti do narave in etičnemu odnosu do okolja, še zlasti v času podnebnih sprememb. Zanimiva je tudi sprememba odnosa do branja, saj se je pri vseh udeleženkah močno poglobil, kot tudi njihovo zanimanje za širšo literarno produkcijo (ne samo gorniških knjig).
Po treh letih pozitivnih izkušenj smo se odločili, da dobre prakse delimo z drugimi: leta 2025 smo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije izvedli prvo usposabljanje za nove moderatorje gorniških bralnih klubov (13 udeležencev iz vse Slovenije), kar je spodbudilo ustanovitev novih bralnih klubov Beremo gore: Cerkno, Rute in nastajajoči klubi na Bledu, v Baški grapi in Trbovljah. Želimo krepiti mrežo bralnih skupnosti zunaj osrednjih kulturnih središč, zlasti v gorniških krajih. Potrebujemo še več kakovostnih moderatorjev, ki bodo s svojo širino, žarom in empatijo širili bralno kulturo, razvijali kritično mišljenje ter prispevali k nadaljnjemu vrtinčenju »gibanja duha v gorah«.