Bolj star, bolj živ
Carl Honoré
Bolj star, bolj živ
prevod: Vesna Hauschild
Chiara, 2019, m. v., 248 str., 22 €
Hvalnico počasnosti, prevedeno že v 34 jezikov in uspešnico tudi na Slovenskem, je danes slavni novinar in pisatelj Carl Honoré začel pisati, ko se je njegov sin razjokal zaradi večernega hitrega branja pravljice: »Še, očka!« Raziskovanje svetovnega gibanja, ki kljubuje kultu hitrosti, se srečno konča. Sin reče: »Očka, ni treba več brati, sem zaspan.« Pred časom je Honoré dopolnil 48 let in na zanj pomembnem igrišču za golf so mu povedali, da je najstarejši igralec. Zvilo ga je, oblila ga je tesnoba. Jaz, star? Ali bom sploh še lahko igral golf, bo to letom primerno? Tesnoba ga je pognala v raziskovanje staranja in pravkar smo dobili prevod njegovih potovanj in obiskov radoživih starih ljudi z različnih koncev sveta ter povzetkov znanstvenih študij v spodbudni knjigi Bolj star, bolj živ. Tudi ta knjiga prinaša srečen konec: »Skrbi so zdaj manj obremenjujoče, zdaj vem, da lahko s pravim odnosom do staranja v prihodnjih letih doživim še veliko lepega.« Juhej, vzklikam z njim, ko berem na zadnji strani Dela (18. 6. 2019) zgodbo 101-letnega Jožka Battestina, ki je proslavil izid svoje knjige z igranjem klavirja in pogovorom v domu upokojencev. Zdravil ne jemlje nobenih, pri 91 letih je naredil izpit za športnega pilota, pritoževanja ne pozna, in ko mu je spremljevalka namignila, da bi morda zaključil večer zaradi utrujenosti, ji je zatrdil: »Jaz nikoli nisem utrujen!«
Vse, kar nas obdaja v modernem svetu, zagovarja in pozdravlja mladost: jezik, oblikovanje, oglaševanje, tehnologija, umetnost, delo, učenje, šport, mediji, moda … našteva avtor medijske podobe, ki strašijo ne več mlade ljudi. A enako resnično je tudi videnje pozitivne plati staranja, življenje s polnimi pljuči do konca dni. Razlogov za optimizem je veliko, če le želimo delati to, kar pripomore h kakovosti življenja v pozna leta: trenirati možgane in telo! Jesti uravnoteženo hrano, piti zmerno in ne kaditi. Se čim bolj izogibati stresu. Predvsem pa negovati pozitiven pogled na svet in staranje, kar nam podaljšuje življenje za vrsto let, ugotavlja sodobna nevroznanost. Pa gojiti humor in se smejati, najbolje na svoj račun. S smejanjem krepimo svoj imunski sistem, smeh omili bolečine in preprečuje stresni odziv. Študija na Univerzi Akron v Ohiu je ugotovila, da so ljudje z dobrim smislom za humor živeli osem (!) let dlje od zamorjenih. Kot je rekel George Bernard: »Ne nehaš se smejati, ko si star. Star si, ko se nehaš smejati.«
Knjiga poka od veselja pri naštevanju primerov pozitivnih praks in zgodb starostnikov, ki znajo živeti s smislom. Carl Honoré jih je obiskal veliko in govorili so mu: stari smo toliko, kot se počutimo. Kar ne pomeni hlepenja po napeti koži (srce nima gub!), temveč sproščeno sprejemanje let in zmogljivosti brez estetskih posegov in skrivanja letnice rojstva. Vsi ti čudoviti ljudje v »najlepših letih«, torej pri osemdesetih, devetdesetih in sto, živijo svoj ikigaj, čarobno formulo dolgoživih otočanov z Okinave, ki so stari tudi 115, 116 let, a še vedno strastno delajo. Delajo na vrtu in delajo v skupnosti, saj so povezani v spoznanju, da je delati za dobro vseh nekaj najboljšega, kar lahko storimo zase. Tako v knjigi spoznamo babico, ki je iz umazanega okrožja Libanona ustvarila čisto okolico z lastnim zgledom zbiranja in ločevanja ter recikliranja odpadkov, številne športnike, aktivne še pri stotih letih, umetnike, znanstvenike, fotomodele … Za vse je značilno ne le treniranje telesa, temveč tudi možganov! Učenje novih stvari, uresničevanje mladostnih sanj in sproščeno uživanje v tem, kdor smo in kar smo, ne glede na to, kaj si drugi o tem mislijo. »Na staranje je treba pogledati kot na proces odpiranja, ne zapiranja vrat,« je prepričan Carl Honoré. In se zavedati, da »osrednja ovira pri usvajanju novih znanj v poznejšem obdobju življenja niso starajoči se možgani, temveč stereotipi, ki ubijajo našo samozavest in nam tako preprečujejo, da bi se odprli preskušanju novih stvari«.
Nihče ne bi rad umrl, ampak stari pa tudi ne bi radi bili … Strah pred staranjem je v bistvu strah pred minljivostjo in smrtjo. A če se bomo zavedali, da bomo tudi mi umrli, bomo veliko bolj cenili življenje, bili hvaležni zanj sleherni dan. Navdihujoča knjiga Bolj star, bolj živ nas nagovarja za radostno staranje v pravem času, ko se naša življenjska doba daljša. Da bi ta podarjeni čas dobro živeli, pa je potrebna radikalna sprememba družbene paradigme: »Treba bo na novo napisati čisto vsa pravila, ki se nanašajo na delo, medicino, finance, šolstvo, porabo, stanovanjske razmere, oblikovanje, podjetništvo in socialno varstvo.« Berimo novo knjigo Carla Honoréja, opolnomočila nas bo za lepo starost in boljši svet!