Čas je za knjigo
V Sloveniji zadnje leto vre od razpravljanja o knjigi in njeni usodi. Ob njej si skačeta v lase javni in zasebni interes. Vrstijo se polemike o enotni ceni knjige, založniki in knjigotržci ter knjižničarji iščejo nove poti sodelovanja ter razčiščujejo ali je javno posojanje dobro, ali slabo za kupovanje knjig, vznemirili so časopisi, ki so z izdajanjem poceni knjig pretresli založniške vrste in zastavili vprašanje izdajanja knjig za vsak žep. S svojimi zamislimi prihajajo trgovske mreže, ki bi v okviru koncepta ‘družbene odgovornosti’ za majhen denar ponudile šolarjem domače branje kar v ‘štacunah’, skupaj s kruhom, mortadelo in jogurtom. Založniki vpijejo na pomoč, preudarnejši med njimi pa že cenijo knjige in izdajajo ‘paperbacke’ ter kujejo nove računice.
Čas je za knjigo! Ne več v njeni ideološko zapakirani svetosti in vsakršni priviligiranosti, ki prej odvračata kot privabljata. Čas je za knjigo v tekmovanju z drugimi mediji in zapisi znanja, razvedrila in informacije. Čas, da svoje nedvomno poslanstvo in dostojanstvo začne bolj dokazovati na trgu kot na hodnikih oblasti oziroma pri raznih komisijah, ki delijo davkoplačevalske subvencije. Zadnje je pomembno, a ne več na prvem mestu.
Raziskave kažejo, da se branje preneha ali vsaj bistveno zmanjša, ko začne popuščati ‘šolska prisila’. Ta je pri nas žal še vedno bolj del ‘ideološko zapakirane svetosti’ knjige kot vrsta dobro premišljenih tehnik in strategij, kako premamiti učence, da bi knjigo in branje sprejeli, obvladali in ohranili za vse večne čase. K tem tehnikam in strategijam pa vsaj v svetu sodijo tudi resna prizadevanja, da bi sočasno z vzgojo za branje knjig otroke vzgajali tudi za branje in obvladovanje novih medijev. Manj je zavesti (in vzgojnoizobraževalne prakse) o nujni sočasni pripravi otrok na soočenje s celotnim spektrom medijske ponudbe, toliko slabše za knjigo.
Čas je za konsolidacijo slovenskega založništva & knjigotrštva kot gospodarske panoge. Raziskovalci tega področja pri nas ugotavljajo, da se je izobrazbena raven Slovencev v zadnjih 15 letih bistveno povečala. Zanimanje za knjigo raste, statistike obiska in izposoje v javnih knjižnicah letijo v nebo! Ekonomski kazalci prodaje knjig niso tako blesteči, a razlogov za to morda ne bi več iskali zgolj v majhnosti slovenskega trga in dobri organiziranosti knjižnic kot javnega servisa. Poudarek se seli na vprašanje razvijanja knjižnega trga na generični marketing za branje in kupovanje knjig ter doslednejše upoštevanje gibanja kupne moči posameznih slojev prebivalstva. Tesno tu zraven je tudi vprašanje, ali razvoj v smeri knjižne in založniške monokulture (trg si razdelijo založniško knjigotrška skupina Mladinska knjiga in kakega pol ducata drugih založb, ki bodo skupaj z javnimi knjižnicami talci globaliziranih trendov), ali pa naj ‘cveti tisoč cvetov’. Da bi se dogajalo slednje, bi morali več napora vložiti številni mali in srednji založniki, samozaložniki, univerzitetni in ad hoc založniki ter vsi, ki jim je kaj do slovenske knjige. Dokler bo večina ignorirala srečanja na Rožniku (tam se sestaja Društvo založnikov) in sestanke v \"Esmeraldi\" (tam zaseda ‘vrhuška’ Strokovne sekcije založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici), se bo tehtnica zanesljivo nagibala h knjižni monokulturi.
Čas je za knjigo … Ali imamo vsi (ali vsaj večina) od najmanjših do največjih, ki se karkoli ukvarjamo z njo, tudi dovolj razuma, moči in poguma za soočenje s težavami, ki so se v ‘sektorju knjiga’ nakopičili v zadnjih letih? Eden preizkusnih kamnov je lahko tudi preživetje brezplačne revije Bukla, ki želi v osnovi vabiti k branju in kupovanju knjig ter spodbujati k oblikovanju trendov rasti v slovenskem založništvu in knjigotrštvu .
Hic Rhodos hic salta! In srečno … knjiga!
1. Knjiga je tržno blago z dostojanstvom in kulturno povezovalno dimenzijo.
2. Knjiga je vrednota sama po sebi in že če jo prebere en sam človek. Če jo prebereta dva, je že lahko uspešnica.
3. S knjigo lahko uspe vsak, ki se je odločil zanjo in sprejel tveganje.
4. Prva dolžnost vsakogar, ki se je odločil za knjigo, je, da spoštuje vse, ki so sprejeli enako odločitev, in z njimi aktivno sodeluje.
5. Ko bereš, se pogovarjaš in misliš.
6. Ko knjigo pišeš, misliš nase in na druge. Delaš. Intenzivno. In si zaslužiš pošteno plačilo.
7. Če si v knjigo vložil svoj denar, čas, premislek in upanje, je možnost uspeha velika.
8. Če si v državni službi v povezavi s knjigo, glej, da boš ljudi ob knjigi povezoval, ne pa razdvajal in ene podrejal drugim.
9. Knjige ne more zagotoviti ne Bog ne Cesar. Ne kliči ju na pomoč!
10. Ukvarjanje s knjigo je tek na dolge proge. Je vztrajnost in potrpežljivost.
11. Če si se odločil za knjigo, si že tudi pogledal, kaj delajo tekmeci: film, televizija, glasba, svetovni splet, mobilna telefonija … Upoštevaj in spoštuj tekmece, ‘da boš dogo živel in ti bo dobro na zemlji’.
12. Ne sili knjige ljudem v roke. Ko si se odločil za knjigo, si že premislil poglavitne argumente. Nauči se jih učinkovito zasebno in javno zagovarjati.
13. Bodi načelen. Ko govoriš o knjigi, govori o obeh njenih temeljnih plateh v njuni napetosti naenkrat. Ne danes kultura, jutri dobiček. Oboje je boljše. In oboje je res!
14. Če si zasebni založnik, ne zmerjaj knjižničarja in ne misli in ne govori, kako mu je lepo. V istem stavku pripoveduješ, da hočeš zase tisto, kar zgolj misliš in govoriš, da drugi ima (v resnici pa nimaš pojma).
15. Knjiga je v individualnem interesu. Ne sprevračaj tega brez tehtnega, odgovornega in etičnega premisleka v širši interes … Slej ko prej te kdo najde … pri skledi in brez pravega zagovora.
16. Če si knjižničar, ne misli, da je lahko biti založnik. Spoštuj ga in povabi na kavo. Poklepetajta!
17. Če danes delaš knjige z državnim denarjem, pripravljaj rezervne scenarije za čas, ko bo tega za ta namen manj ali pa ga bo dobival kdo drug.
18. Če si pisatelj v dobro plačani službi in ti je še država subvencionirala večino izdanih del, se ne zmrduj nad ‘(ne)umetniškostjo’ tistih, ki pišejo, da bi preživeli.
Marjan Geohelli je prvi slovenski literarni agent, ki zastopa Deso Muck, in direktor podjetja GO Partner, ki se ukvarja z distribucijo knjig po knjižnicah in knjigarnah.