Če nisi preveden, ne obstajaš
Krilatica, da prevajalec oz. prevajalka dobro opravi svoje delo, če ostane anonimen/-na, že dolgo ne drži. Zato v projektu »Če nisi preveden, ne obstajaš« slovenskim književnim prevajalkam in prevajalcem, sodnim tolmačkam in tolmačem, podnaslovnim prevajalcem in prevajalkam, znanstvenim in tehniškim prevajalkam in prevajalcem, lektoricam in lektorjem ter konferenčnim tolmačkam in tolmačem dajemo obraze in besedo. K sodelovanju pa vabimo tudi vse vas.
Projekt Če nisi preveden, ne obstajaš: pomen specializiranih jezikovnih uporabnikov za bralno pismenost v Sloveniji je usmerjen v ozaveščanje o pomenu prevoda, podnaslavljanja, tolmačenja in lektoriranja za povečevanje bralne pismenosti. Izvaja ga konzorcij slovenskih društev s področja jezikovnih poklicev, ki se je zbral ob nastanku Bele knjige o prevajanju, in sicer: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev ter Lektorsko društvo Slovenije, finančno pa ga je podprlo Ministrstvo za kulturo. Če se komu poimenovanje projekta zdi pretirano, naj postrežem z anekdoto, ki bo takšno nejevero nemudoma razblinila. Ko je Gabriel García Márquez, avtor kultnega romana Sto let samote, ob njegovem izidu prispel v Bolgarijo, ga je na letališču pričakal celoten državni vrh. Kolumbijski ustvarjalec se je ozrl po strumno postrojenih politikih in med njimi zaman iskal znani obraz, ki je njegov obisk sploh omogočil, takoj nato pa politike osupnil z edinim logičnim vprašanjem: »Kje pa je Roman?« Roman je bil seveda njegov prevajalec in obisk velike literarne zvezde bi se lahko hitro in klavrno končal, če mu organizatorji ne bi nemudoma zagotovili prevajalčeve družbe.
Svetovna literatura brez prevoda ne bi obstajala, brez prevoda tudi slovenska literatura ne bi bila vrisana na svetovni literarni zemljevid. Brez konferenčnih in sodnih tolmačev ter znanstvenih in tehniških prevajalk in prevajalcev Slovenije ne bi bilo v mednarodni skupnosti. Slovenci bi veliko manj brali, če ne bi prebirali podnapisov, zavest o optimalni rabi slovenščine v vseh jezikovnih zvrsteh bi bila slabša brez usposobljenih jezikovnih svetovalcev in lektoric.
Pa jih sploh opazimo, kadar se prepuščamo literarni in drugim umetnostim, kadar gledamo filme in uživamo v drugih pridobitvah nevidnih mostov, ki naši družbi, kulturi in jeziku ponujajo svet na dlani in nam omogočajo, da lahko v njem uživamo v polnosti jezika, v katerega smo se rodili?
Kaj sosedje dejansko mislijo o tebi
Ko je španski prevajalec Alejandro Moreno Ramos s sodelavci snoval vinjete o svojem Maksu (Moxu v izvirniku), dobršen del zemljanov še ni imel tako množične izkušnje z delom od doma, kot jo je povzročila zadnja pandemija koronavirusne bolezni. Morda je ta izkušnja marsikje tudi preoblikovala percepcijo samozaposlenih, ki večinoma delamo od doma. Vsekakor pa je naša nova realnost tista lupa, kot je nedavno v izjemnem intervjuju s Ksenijo Horvat povedal profesor filozofije Mladen Dolar, ki je le pokazala na največje čeri naše družbe in smo jih pred dobrima dvema letoma ubesedili tudi v Beli knjigi o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji, o kateri sem v Bukli že pisala in je prosto dostopna na spletni strani http://www.belaknjigaoprevajanju.si/.
Poleg celotnega besedila in posameznih poglavij tega temeljnega teksta, ki poudarja pomen jezikovnih poklicev v naši družbi in predstavlja različne oblike prevajanja, tolmačenja in lektoriranja, njihovo slovensko infrastrukturo, empirične rezultate anket v našem in mednarodnem prostoru, sistemske in specifične izzive naših poklicev ter primere dobre prakse, so na prenovljeni spletni strani Bele knjige o prevajanju 2018 dostopni tudi rezultati ankete, ki smo jo med jezikovnimi poklici izvedli pred slabim letom, ob začetku epidemije. Najdete jo pod oznako Anketa 2020.
Kako naj se samostojni prevajalke in prevajalci, tolmačke in tolmači, podnaslovne prevajalke in prevajalci, lektorice in lektorji oglašajo na telefon?
Raziskave o branju v mnogo državah, denimo Španiji in Litvi, kažejo, da se je čas, namenjen branju, med pandemijo v teh državah opazno povečal. Medtem ko na podobne raziskave v slovenskem prostoru še čakamo, k dvigovanju bralne kulture v najširšem smislu v projektu Če nisi preveden, ne obstajaš spodbujamo s številnimi video posnetki in podkasti.
Video posnetki so dostopni na YouTube kanalih in Facebook profilih sodelujočih društev. V njih vas prevajalke in prevajalci opozarjajo na prevedena besedila, s tem pa na tisoče vrat, ki se odprejo z vsakim novim prevodom (Klarisa Jovanović), na to, da brez podnapisov le mislimo, da razumemo (Diana Grden), na dejstvo, da bi brez znanstvenih in tehniških prevodov še vedno mislili, da je svet ploščat (Živa Malovrh), da brez tolmačenja mednarodni dogodki v Sloveniji ne bi potekali v slovenščini (Maša Dolanc) in Slovenije na mednarodnem parketu ne bi poznali (Jana Zidar Forte), da je vsak nov prevod košček sveta, ki brez prevajalk in prevajalcev ne bi obstajal (Simona Škrabec), in da brez jezikovnega svetovanja nedeljski Živ žav ne bi bil tako radoživ, kot je (Darinka Koderman Patačko), pisci in piske pa bi se manj zavedali razumljivosti napisanega (Kristina M. Pučnik).
Bloge in podkaste lahko spremljate na portalu https://jezikovni-poklici.si/, ki se je prav tako razvil iz skupine, povezane z Belo knjigo o prevajanju. Tam med drugim lahko preberete aktualno razmišljanje Katje Zakrajšek o razmerjih moči in literarnem prevajanju, v Jezikastu pa prisluhnete različnim podkastom, povezanim z jezikovnimi poklici in prevajanjem, tolmačenjem in lektoriranjem.
Prava prevajalka/lektorica/tolmačka ni nikoli na dopustu
Se po vsem prebranem še vedno sprašujete, zakaj potrebujemo podnapise? In zakaj lektorje, če vsi znamo slovensko? Zakaj tolmače, če se vsi znamo sporazumevati v tujem jeziku? In prevajalce, če imamo Googlov prevajalnik?
Vabim vas, da preverite svoje poznavanje jezikovnih poklicev v SPLETNEM KVIZU in se potegujete za prav posebne nagrade:
• izkušnja tolmačenja v tolmaški kabini,
• obisk studia za sinhronizacijo na RTV Slovenija,
• lektoriranje izvlečka diplomske naloge,
• prisostvovanje prevajanju literarnega besedila v živo,
• prevod izvlečka magistrske naloge,
• druge privlačne nagrade.
Žrebamo vsaka dva meseca. Prvo žrebanje je že za nami; potekalo je 28. februarja 2021. Nagrade so že med nagrajenkami in nagrajenci, naslednji datumi, ko bodo nove možnosti za spoznavanje naših poklicev, pa so: 30. april, 30. junij, 31. avgust, 31. oktober in 31. december 2021.
Kviz je dostopen na naslovu
www.belaknjigaoprevajanju.si