Dnevi poezije in vina 2019, 21.–24. 8. 2019, PTUJ in številni drugi kraji
20. avgusta 2019 se s tradicionalnimi Večeri pred Dnevi po različnih krajih po Sloveniji začenjajo Dnevi poezije in vina, tokrat že triindvajsetič. Pogovarjali smo se s Sabino Tavčar, glavno producentko festivala.
Bukla: DPV, kot kratko rečete festivalu, je zelo poseben festival. Ga lahko na kratko predstavite?
Tavčar: Dnevi poezije in vina so, lahko rečemo, največji in najprepoznavnejši mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope. Festival je v triindvajsetih letih obstoja v Slovenijo pripeljal že blizu petsto vrhunskih pesnikov z vseh koncev sveta. Zadnjih deset let je ustaljen na Ptuju, ki tako v poznih avgustovskih dneh postane prestolnica poezije, vsako leto pa ga obišče več kot osem tisoč obiskovalcev.
Prednost festivala je, da ne deluje hermetično in poezije ne prinaša le ozkemu krogu posvečenih, ampak gre v širino in se povezuje z najrazličnejšimi drugimi področji. Glavnima poudarkoma – poeziji in vinu – se tako pridružuje še premišljen program s področja glasbene, vizualne, fotografske, filmske in drugih umetnosti za vse starostne in interesne skupine.
Bukla: Vsako leto imate častne goste, poezijo v fokusu. Kakšen bo letošnji program?
Tavčar: Osrednji del festivala bo letos potekal med 21. in 24. avgustom na Ptuju in v številnih drugih mestih po Sloveniji in zamejstvu. Častna gosta bosta eden najvplivnejših in globalno najbolj prepoznavnih kitajskih avtorjev, ikona žive sodobne kitajske poezije, Bei Dao, in priznana srbska pesnica Radmila Lazić. Ta angažirana intelektualka se v svoji poeziji najraje ukvarja s temami, ki se dotikajo tabujev, tako literarnih kot življenjskih. Izbrana dela obeh častnih gostov bodo v času pred festivalom izšla pri založbi Beletrina. V fokus letos v sodelovanju z Goethe Institutom postavljamo sodobno poezijo, ki nastaja v nemškem jeziku. Trije nemški pesniki, Jan Wagner, Monika Rinck in José F. A. Oliver, ter avstrijska pesnica Sabine Gruber se bodo že v dneh pred festivalom udeležili nemško-slovenske literarne prevajalske delavnice, kjer bodo v družbi štirih slovenskih kolegov in prevajalke vzajemno prevajali svojo poezijo, prevode pa bo nato mogoče slišati na posebnih večernih branjih ter seveda tudi med festivalom na glavnem festivalskem odru. Zanemarili ne bomo niti nemških vin, saj bo tudi v vinskem programu zaslediti letošnji mednarodni fokus.
Bukla: Lansko leto je zelo odmevalo tudi Odprto pismo Evropi.
Tavčar: Drži, lansko leto je Odprto pismo Evropi švedske avtorice Athene Farrokhzad naletelo na velik odziv javnosti in medijev, ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v Evropi, prav tako kot že leto pred tem, ko je bil avtor pisma Stefan Hertmans. Letos bomo tako ob podpori berlinske Allianz Kulturstiftung že tretjič festival otvorili s prebiranjem Odprtega pisma Evropi. Tokrat ga piše večkrat nagrajeni bolgarsko-nemški avtor Ilija Trojanow. Gre za projekt, kjer izbrani avtor naslovi najbolj pereče družbene tematike in na svoj lasten polemičen način nagovori institucije, politike, medije in evropskega slehernika. Avtor Odprto pismo prvič v živo prebere na otvoritvi festivala, hkrati pa ga prejmejo tudi vsi evropski poslanci in komisarji. Odprto pismo je vsako leto prevedeno v številne jezike in objavljeno v najrazličnejših evropskih medijih, izide pa tudi kot posebna publikacija.
Bukla: Vsako leto se v času festivala zvrsti več kot šestdeset različnih dogodkov. Kaj še velja izpostaviti?
Tavčar: Poleg že omenjenih vrhuncev, Bei Dao, Radmila Lazić, nemški fokus in Odprto pismo Evropi, velja posebej omeniti še Sobotno promenado poezije. Zadnje festivalsko dopoldne, v soboto, 24. avgusta, bomo s karnevalskim pohodom ponovno zavzeli ptujske ulice in nanje pripeljali ulična branja poezije, glasbo, akrobacije, ulično gledališče, ples, folkloro … Obljubljamo, da bo letos promenada še bolj pisana, še glasnejša in še bolj nora. Da pa obiskovalci ne bi bili le gledalci, vse vabimo, da se odenejo v maske in se nam pridružijo.
Seveda pa ne smemo pozabiti niti na preostalo pestro dogajanje. Obiskovalci so vsako leto znova navdušeni nad očarljivimi zasebnimi branji na skritih vrtovih in dvoriščih ptujskih gostiteljev, na katerih se srečajo z enim izmed pesniških gostov v intimnem krogu. Lanskoletna novost so bili odlično obiskani polnočni performansi, s katerimi nadaljujemo tudi letos, posebno pozornost bomo namenili dogodkom za mlade in z mladimi ter otroškemu programu, obeta pa se tudi pravi pravcati pesniški dvoboj.
Posebnost letošnjega festivala je tudi dogodek Pesmi na reki, ki ga pripravljamo v sodelovanju z mrežo EUNIC in se bo v sklopu Večerov pred Dnevi zgodil v torek, 20. avgusta, v parku Špica v Ljubljani. Celovečerno dogajanje bo postreglo s pesniškimi branji na prostem, glasbo in za zaključek s pesniškim branjem na ladjici, ki bo plula po valovih Ljubljanice.
Seveda pa bodo vse podrobnosti o festivalu dostopne na spletni strani festivala www.stihoteka.com. Naj povem še, da so festivalski dogodki brezplačni in prav vsi tolmačeni v slovenščino oziroma angleščino.
Bukla: Tudi glasbi posvečate posebno pozornost. Kdo pride letos na festivalski oder?
Tavčar: Vsak večer bomo prisluhnili tudi glasbi. Za zdaj lahko izdamo, da se obetajo nastopi skupin Pliš, Orleki in Matter, pripravljamo pa tudi še nekaj drugih glasbenih nastopov, in to ne zgolj na glavnem odru festivala.
Bukla: Glavno besedo festivala pa ima poezija.
Tavčar: Poezija nas povezuje, obiskovalce, ki prihajajo, in goste, ki se predstavljajo. Ne glede na to, v katerem jeziku pesem zveni, je to tisto bistvo, ki ljudi in mesto napolni s prav posebno energijo. Festival je v preteklosti gostil že mnoga pomembna imena sodobne poezije in tudi perspektivne mlade pesnike, ki so to postali kasneje.
Na začetku omenjenim dosedanjim petstotim pesniškim gostom festivala bomo letos dodali še dvajset novih iz šestnajstih različnih držav. Izbrala sta jih letošnja kuratorja, hrvaški pesnik in založnik Branko Čegec, ki bo tudi sam nastopil kot pesnik, ter avstrijski kulturni mediator, moderator in organizator Robert Renk. Med drugimi bodo v okviru evropske pesniške platforme Versopolis, ki jo podpira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije, festival obiskali štirje obetavni mladi pesniki: Lou Raoul iz Francije, Ramunė Brundzaitė iz Litve, Goran Čolakhodžić iz Hrvaške in Maarten Inghels iz Belgije. Domače pesnika bosta zastopala Miroslav Košuta in Glorjana Veber. Tudi letos bomo za obiskovalce pripravili brezplačne trojezične knjižice poezije s prevodi izbranih pesmi gostujočih pesnic in pesnikov.
Bukla: Brez vina ni poezije in ni festivala …
Tavčar: Enako vlogo kot poezija ima na festivalu vino. Za ljubitelje izbranih vin bomo poskrbeli s 63., 64. in 65. Hudo pokušnjo!, na katerih bodo obiskovalci prisluhnili izbranim pesniškim gostom ter pokušali vina slovenskih in tujih vinarjev. Po odličnih odzivih na lanskem festivalu nas ponovno čaka vinska delavnica, ki se bo iztekla s priložnostnim, zabavnim in nagradnim kvizom, oboje pod taktirko vinskega publicista Jožeta Rozmana. Vinski oltar pod vodstvom degustatorke Staše Bizjak letos prinaša petnajst skrbno izbranih vin iz različnih koncev Slovenije in Nemčije kot del festivalskega fokusa.