Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Urednikov uvodnik

Dober začetek, dober konec leta za knjige?

Samo, Bukla 157, 23. 11. 2020

Dober začetek, dober konec leta za knjige?

Letošnje leto se za slovensko knjigo ni začelo slabo. Vlada je končno potrdila znižan davek na dodano vrednost za knjige, kar je posvetilo kot laserski snop svetlobe z one strani temnega tunela, ki je na slovenski knjižni pokrajini (vz)trajal že ducat let. Veselje pa ni trajalo dolgo: še preden je založnikom uspelo prešteti morebitne pozitivne finančne učinke tega ukrepa, je prišel marec, razglasitev epidemije in zaprtje večine trgovin, skupaj s knjigarnami, kar je trajalo skoraj dva meseca.

Za marsikoga je bil to kar velik šok. Vsaj meni je bilo povsem nepredstavljivo, da bi lahko v nekem trenutku svojega poklicnega življenja, tako tesno povezanega s knjigami, obstal pred zaprtimi vrati knjigarn. Seveda smo se ves čas borili z majhnim knjižnim trgom, odtekanjem kupcev, zniževanjem (javnih) sredstev za knjige, upadom bralne kulture ipd. A vedno je obstajala vsaj hipotetična možnost dobre prodaje: če si imel pravo knjigo ob pravem času na pravem mestu, je ta potegnila bralce in kupce: prišli so in nagradili avtorsko in založniško prizadevanje. Usoda mi je namenila milost, da sem nekajkrat to doživel tudi sam.

Potem pa – zaprte knjigarne, ključna (prodajna) pot do kupcev zahtevnejših knjig, in v nadaljevanju tudi zmanjšana aktivnost Pošte Slovenija, ki je v omejenem obsegu dostavljala pakete s plačili po povzetju. Po začetni zaprepadenosti so možgani začeli mrzlično razmišljati o alternativah, o tem, kako na drugačen način priti do bralcev, kako jih nagovoriti, kako jih obvestiti o tem, kaj počneš sam in kaj bi bilo dobro početi v času vsesplošne karantene in podobno.

Tako sta minila druga polovica marca in april. Vzpostavljenih je bilo nekaj alternativ, zasnovana je bila akcija Javne agencije za knjigo za spodbujanje branja in vnovično obiskovanje knjigarn, prišlo je poletje, čas navidezne svobode, odrešitve, bralci so se razveselili novih izidov ter se z radostjo podali nazaj v knjigarne in na dogodke, povezane s knjigami. Seveda ne množično in vse v skladu s takrat veljavnimi ukrepi, a nekaj se je vendarle premikalo.

Žal veselje ni trajalo dolgo. Kmalu si je bilo treba spet nadeti maske, od konca poletja naprej pa je z rastočimi številkami okuženosti naraščala tudi napetost, ki se je konec oktobra spet zgostila v vnovičnem zaprtju knjižnih hramov. Nekaj dni je bilo vse skupaj nejasno tudi glede prihodnosti knjižnic, potem pa so te dobile dovoljenja in uspešno vzpostavile varen model delovanja v novih razmerah.

Seveda knjigarne niso (bile) zaprte po vsej Evropi – ponekod pomenijo nujno kulturno dobrino, ki mora biti na voljo prebivalcem tudi v epidemičnih razmerah. Na sosednjem Hrvaškem npr. v jesenskem valu niso zaprli knjigarn. V Franciji se je med neodvisnimi knjigarji sprožil pravcati upor, za katerim so stali tudi avtorji, ki so se zavezali, da bodo poravnali morebitne kazni. V Veliki Britaniji knjigarji dokazujejo, da bi morali biti odprti zato, ker nekatere druge prodajne lokacije, od živilskih trgovin do bencinskih črpalk, tudi nudijo knjige, zaradi česar so sami v ne­enakopravnem položaju, kar bo dolgoročno vplivalo na nakupovanje knjig pri njih.

Slovensko založništvo se je na drugi val epidemije odzvalo bolj mirno, preudarno in tudi trdoživo. Vsakemu od nas, ki dela s knjigami, je seveda jasno, da brez odprtih knjigarn knjižno založništvo ne more normalno delovati, vendar je zdaj že videti, da se marsikateri založniki ne bodo kar tako vdali v usodo. S kombinacijo vladne pomoči, namenjene tistim, ki v teh razmerah ne morejo opravljati svojega poklica, z bolj intenzivno prisotnostjo v spletnem okolju, z nagovarjanjem obstoječe in pridobivanjem nove publike ter z izboljšano kakovostjo storitve prodajanja in pošiljanja knjig so založniki in knjigotržci pokazali, da lahko nekaj časa vztrajajo tudi v teh razmerah.
K temu seveda prispevajo tudi drugi členi družbe. Novinarji so začutili, da knjige v teh časih resnično potrebujejo več medijske podpore, organizatorji knjižnih sejmov in drugih dogodkov iščejo svoj prostor izraza tudi v novih razmerah, knjigoljubci na spletu v raznih oblikah poročajo tako o novih kot o starih knjigah, ki so jih ­navdušile.

Druga karantena je pokazala pravo vred­nost knjige in tudi to, da jo je zadnjega pol tisočletja od Gutenberga naprej trd­no vgradila v našo civilizacijo in da zaprtje osnovnih dostopnih točk do nje ne more preprečiti dostopanja tistim, ki si knjig res želijo in jih cenijo. Kot voda ved­no najde pot navzdol, tudi knjige najdejo pot do tistih svojih bralcev in kupcev, ki si jih res želijo.

Seveda pa to ne pomeni, da v panogi ne bo dolgoročnih težav. Če pri knjigah za toliko časa in že drugič v kratkem času prerežeš tako pomembno dovodno žilo, kot so knjigarne, s tem začneš pri delu populacije (nepovratno?) spreminjati njihove navade v zvezi z branjem in nakupovanjem knjig. Določene kulturne industrije, kot je denimo kinematografija, bodo iz koronaepidemije izšle zelo spremenjene tudi na globalni ravni, kar bo vplivalo tudi na samo vsebino filmov in njihovo nastajanje. Ampak to je že druga zgodba.

Letošnja novoletna poslanica je zato preprosta: razmislite o vlogi knjig in branja v svojem življenju, še posebej v teh časih, polnih novih izzivov. Če je vaše bivanje prepleteno s knjigami, če dobro vplivajo na vaše življenje in ga bogatijo, potem dajte knjigam priložnost tudi v teh prazničnih dneh. Četudi je morda nekoliko težje priti do njih. Četudi je morda za njimi treba malo pobrskati po spletu ali kje drugje. Četudi jih ne morete takoj prijeti v roke, temveč je treba počakati kak dan ali dva na poštno pošiljko.

Tam zunaj so založniki, ki so tudi za konec tega leta pripravili izjemen nabor novih knjižnih naslovov. Knjig, ki so nastajale dolgo časa in o katerih lahko kaj preberete tudi v tej praznični številki. Dajte jim priložnost in možnost. Letošnje leto se je dobro začelo. Naj se tako tudi konča. Srečno!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...