Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Knjiga meseca Mance Košir

Duhovnik dveh cerkva in Ogledala

Franc Prosenjak in Vesna Milek, Bukla 155, 9. 9. 2020

Duhovnik dveh cerkva in Ogledala

Franc Prosenjak
Duhovnik dveh cerkva
Avtobiografski roman
Društvo Znamenje, Petrovče, zbirka Sodobna misel, 2020, m. v., 513 str., 25 €

Dom in svet sta me nagovarjala v polet­nem času. Dve knjigi, različni, da bolj različni ne bi mogli biti. Duhovnik dveh cerkva je avtobiografski roman, pravi Franc Prosenjak (1948), ki ga je najprej napisal v nemščini, po ugodnih odmevih v zdajšnji domovini Nemčiji pa prevedel v slovenščino. Knjiga doktorja teologije, najprej duhovnika katoliške cerkve, po poroki in očetovstvu – z ženo učiteljico imata tri otroke in zdaj sedem vnukov – duhovnika evangeličanske cerkve, me je v prvem delu, kjer se spominja otroštva kajžarjev na vasi, presunila. Pet lačnih otrok je s starši tolklo revščino, da so jedli za kosilo krompirjevo juho, za zajtrk košček kruha in za večerjo še kakšno skorjo, če je ostala. Izkoriščani, poniževani. Nikoli ne bom reven, šel bom v tujino in domov se bom pripeljal z BMW-jem, je sanjal fantič. Bosonogi fant, ki je v šoli pogosto manjkal ali pa je od utrujenosti zaspal pri pouku, je imel učitelja, ki ga je videl in spodbujal. Tako je končal srednjo rudarsko šolo, a je vedel, da rudarjenje ni zanj. Po naključju je srečal duhovnika, ki mu je svetoval branje Janžekovičeve knjige Smisel življenja in ta ga je pripeljala v naročje Cerkve. »Le nekaj let sem služil kot duhovnik tvoje mogočne Cerkve, ki se ima za edino pravo, edino, ki se lahko sklicuje na tvojega sina Jezusa Kristusa. Priznam, da sem bil eden tvojih nevrednih služabnikov. Odpovedal sem, še preden sem prav prijel za plug. Bil sem kot bilka, ki jo že lahen vetrič upogiba v različne smeri. Preredko sem se pozanimal, kaj je tvoja volja. Podlegel sem domala vsem skušnjavam, ki so prežale name na moji poti. Dal sem se slepiti vabljivim klicem mamljive sreče. Hotel sem postati bogat, neodvisen in mogočen,« zapiše Prosenjak v teh iskrenih, kritičnih in hudomušnih spominih. Marsikaj izvemo tudi o gnusni hinav­ščini cerkvenih »očetov«, pa o homoseksualcih, ki so se zatekli pod njihovo okrilje, in še marsičem, kar je skrito pred zunanjim svetom. »Odkrito priznam, da nauka Cerkve nisem razumel niti nisem verjel vanj,« zapiše in v pogovoru z Bogom pove: »Pri protestantih, pri katerih celo ti, Gospod, nimaš prave avtoritete, pa se sploh ne splača postati kaj 'višjega'. Še najbolje se godi navadnemu podeželskemu župniku, ki svoje ovčice pase na dolgi vrvici.« In tako jih je pasel tudi Prosenjak do svoje upokojitve. In časa, ko se je lahko globoko zazrl vase, prebudil spomine ter o njih napisal pričevanje, vredno branja. Z njim bomo lažje razumeli slovensko razklanost, za katero je bila in je še danes soodgovorna tudi Katoliška cerkev.

 

Vesna Milek
Ogledala
UMco, zbirka Odkrito, 2020, m. v., 303 str., 24 €

Čeprav Prosenjak že skoraj pol življenja živi v tujini, njegova knjiga diši po domu, domačiji. Vesna Milek pa živi doma, a njena sijajna knjiga Ogledala prinaša svet v njegovi razkošni raznolikosti, lepoti, vznemirljivosti. Njeno ogledalo je kot kalejdoskop, z rahlo spremenjenim kotom pogleda se povsem spremeni slika na dnu. Kot je zapisal mistik Rumi: Smo ogledalo kot tudi obraz v njem ... Vesna Milek ima mnogo obrazov: je novinarka, pisateljica, igralka, voditeljica. Zna poslušati, zna gledati, da lahko na krilih svojega elegantnega jezika prinese fascinacije umetniških fenomenov sveta v naše domove. Ko listamo Delo, se čudimo, kaj vse je ujela na eni tipkani strani v rubriki Dobro jutro, iz katere so stkana Ogledala, in kako je zmogla ure in ure pogovorov prenesti v intervju na treh straneh v Sobotni prilogi (pri ­UMcu je izšel njihov izbor leta 2006 in 2010). Deklica, zrasla ob Cerk­niškem jezeru, ima njegovo mehkobo v očeh, melanholija, nostalgija in hrepenenje barvajo njen svojstven rokopis. Vesna Milek je pač ena in edina in njena Ogledala dragocen pečat medijski krajini, s katere briše zatohlost prostora, stereotipe in klišeje lokalnega pomena. Umetnost je brezgrajna, če jo riše Vesnin pogled. Vrhunsko!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...