Gozd obešenih lisic
Trpki humor Arta Paasilinne ter njegov tekoči in enostavni slog pisanja sta najbolj znanega sodobnega finskega pisatelja pripeljala do čudežno velikih naklad na Finskem in velike priljubljenosti po svetu. Gozd obešenih lisic je izšel leta 1983 in bil kot prvi Paasalinnin roman že leta 1985 preveden v slovenščino. Sledili so mu prevodi romanov Rešitelj Surunen, Zajčje leto, Tuleči mlinar in Očarljivi skupinski samomor, zaradi velikega povpraševanja pa je Gozd obešenih lisic letos dočakal še svoj ponatis.
V njem je zgodba polna značilnih Paasilinninih junakov, ki pred obremenjujočo družbo in od vsega naveličanim življenjem pobegnejo v odrešilne finske gozdove, ki so pri Paasilinni venomer prostor srečevanj nenavadnih usod. Tako se v Gozdu obešenih lisic srečajo poklicni lopov Oiva, ki v divjini skriva ukradeno zlato pred tatinskimi sodelavci, zapiti major Remes, ki so mu zaradi pijančevanja odobrili študijski dopust, in devetdesetletna Naska, ki je s svojo mačko pobegnila iz doma za ostarele.
Svoje junake Paasilinna opazuje z varne razdalje. Njihova čudaškost mu je zabavna, a se ji ne smeji in jo ne ironizira. Čar njegovega pripovedovanja je ravno v tem, da čudaška dejanja in še bolj čudaške misli zapiše zelo vestno in natančno, a hkrati neobremenjeno in sproščeno, kakor bi šlo za najnavadnejše prigode. Komičnost pri njem izvira prav iz samoumevnosti. Zanj je samoumevno, da bo Oiva svoje zlato branil z vsemi silami, tudi pred celotno finsko armado na vojaški vaji, saj zlata kot pravi lopov ne namerava deliti z nikomer. Samoumevno je tudi, da tuleči mlinar zatuli, vsakič ko začuti žalost ali veselje, da se Vatanen v Zajčjem letu odpravi živet v naravo in se naveže na majhnega zajčka ter da se velika skupina samomorilcev odloči za skupinski samomor. Paasalinna s svojimi junaki ne sočustvuje, niti do njih ne kaže posebnega usmiljenja, a jih do potankosti razume in na ta način tudi opravičuje. Njegova človeškost se kaže prav v njegovi sposobnosti, da razume in razloži tudi najbolj črne misli svojih junakov.
A če se Paasilinna ne posmehuje svojim junakom, pa se nezadržno posmehuje zakonitostim, ki vladajo civiliziranemu svetu, birokraciji in uradništvu, zakonskemu življenju in vsem drugim ustaljenim normam in navadam. Z velikim užitkom se posmehuje Fincem in njihovi nagnjenosti k pijančevanju in samomorom, njihovi pregovorni potuhnjenosti in depresiji, s še večjim užitkom pa se posmehuje njihovi \\'slavni\\' zgodovini. A z vsem tem pisatelj ponavadi opravi spotoma, v enem kratkem stavku.
V osnovi je Arto Paasilinna pripovedovalec zgodb, kakršnih je v današnjem literarnem svetu malo. Gozd obešenih lisic je, tako kot domala vse njegove zgodbe, berljiva, zabavna in človeška, loteva pa se pomembnih življenjskih tem. Paasilinna je prepričan, da je o težkih stvareh pisati težko preveč enostavno, zaradi lahkotnosti pa so ga kritiki na Finskem dolga leta vztrajno zavračali. Niso priznavali njegove izjemne sposobnosti, s katero dopušča bralcu, da gre v zgodbi globoko, kolikor si to sam želi. Njegove zgodbe je namreč možno brati kot nezahtevno poletno branje, zahtevnejši bralci pa lahko v njih najdejo marsikaj razmisleka vrednega.
Njegove knjige so vedno prekratke in vedno si želite nadaljevanja. Zato je morda vseeno katero njegovo knjigo boste prvo vzeli v roke. Vsaka izmed njih vas bo pripeljala še k drugim. Za konec naj omenimo še dejstvo, da se je po izidu knjige Očarljivi skupinski samomor na Finskem število samomorov na leto zmanjšalo s 1500 na 1000, kar samo po sebi opiše Paasilinnin čudežni vpliv v domovini.
Če vam je ta knjiga všeč, preberite še ...
Zajčje leto Arto Paasilinna
mehka vezava, Cankarjeva založba, 2003
Najuspešnejši avtorjev roman govori o novinarju Vatanenu, ki se lepega dne odloči zapustiti ustaljeno življenje in se skupaj z zajčkom odpravi živet v divjino. A beg pred civilizacijo ni tako preprost, saj mora Vatanen prebroditi še marsikatero trpko izkušnjo, preden bo dokončno zaživel novo življenje. Ljudje se namreč niso sposobni kar tako odpovedati svojemu pripadniku.
Tuleči mlinar
Arto Paasilinna
mehka vezava, Mladinska knjiga, 2005
Gunnar Huttunen je povsem običajen mlinar, ki živi v gozdu odmaknjen od ljudi, ki pa jih neznansko moti, ker dobrodušni mlinar, kadar je žalosten ali vesel, rad zatuli na ves glas, zato se odločijo mlinarja zapreti v norišnico. Gre za eno avtorjevih bolj neposrednih kritik družbe, ki ni sposobna sprejeti tudi najmanjše drugačnosti in zato številni posamezniki v njej trpijo bolj kot je to potrebno.
Očarljivi skupinski samomor
Arto Paasilinna
trda vezava, Mladinska knjiga, 2004
Paasilina spretno obravnava navidez nepregledno skupino junakov in nam posreduje kopico žalostnih usod, ki so jih pripeljale do želje po samomoru. V eni bolj bizarnih avtorjevih zgodb smo priča skupini samomorilcev, ki z avtobusom potujejo po Evropi iščoč kraj primeren za skupinski samomor, a jih hkrati vse bolj navdaja želja za življenjem in tako je njihov podvig je močno ogrožen.