Grizolda in maček
Luna J. Šribar
Grizolda in maček
Mladinska knjiga, zbirka Knjižnica Sinjega galeba, 2022, t. v., 315 str., 29,99 €, JAK
Mlada pisateljica, etnologinja in kulturna antropologinja pravi, da jo, odkar ve zase, pritegujejo življenjske zgodbe neprilagojenih posameznikov. Običajno jih spremlja neobičajna usoda, podprta z zavrženimi stvarmi, ki dišijo po prašnem in čarobno staromodnem, minulem. Zato je razumljivo, da tudi svoj prvi mladinski (crossover) roman posveča »malim in velikim, ki se že od nekdaj počutijo napačne, a jih svet še kako potrebuje«.
O avtorici je v založniško-literarnih krogih precej znanega, v širši javnosti pa nekoliko manj. Doktorirala je na temo ekonomije daru, ki prizadevanje za skupno dobro postavlja pred pehanje za dobičkom. Po dolgih letih delovanja v različnih projektih se njeni socialno naravnani načini delovanja v družbi vsekakor še kako zelo odražajo v njeni literaturi.
Že prvenec Starinarnica (MK, 2018), od zamisli do realizacije ji je v mentorskem programu Zavoda Ypsilon pomagal in svetoval Miha Mazzini, razkriva njen življenjski credo – zanimanje za nepredvidljivo usodo drugačnih, edinstvenih, samotarskih posameznikov z obrobja, morda med njimi nekateri svoja nenavadna doživetja kopičijo podobno kot drugi odvečno gmotno navlako. V starinarnici gospoda Sensa tako svoj dom najdejo številni zavrženi predmeti, ki se jih držijo občutenja in zgodbe njihovih lastnikov.
V kratkoprozni zbirki Konstrukt (Litera, 2020) avtorica nadaljuje svojo prepoznavno, svežo in šaljivo jezikovno govorico. Zvesta ostaja tudi vpletanju fantazijskih elementov in morda sta obe deli po svoje že nakazovali zasuk v otroško in mladinsko literaturo.
Njen prvenec za »male in velike« nikakor ni lahkotno branje. Roman Grizolda in Maček je bil leta 2020 nominiran za nagrado modra ptica. Nedvomno gre za samosvoje in premišljeno zastavljeno delo, namenjeno zahtevnim bralcem različnih generacij, zvestim fantazijski literaturi. Preplet krute, neizprosne resničnosti mehčajo bogati namišljeni vložki, saj avtorica neprenehoma krmari med temačno usodo dvanajstletne Else, obdane s proslulimi, neodgovornimi odraslimi, zlasti očetom, ki se po izgubi soproge in Elsine matere ne zna postaviti na lastne noge, alkohol ga pri tem kvečjemu praviloma spodnese, in na drugi strani romantizirano, mestoma nekoliko distopično, gozdno skupnostjo mančkinov, zverklja, driad, zlatokrilega krivokljuna in drugih gozdnih bitij. Mimogrede, čestitke avtorici za njihovo izvirno, posrečeno poimenovanje!
Edina svetla točka v Elsinem življenju je njen najboljši prijatelj Roland, ki prihaja iz sterilne hiše in aseptične družine, tako da je njegov pravi dom v resnici plesniva, prepišna in zakajena luknja, v kateri živi Elsa z očetom.
»V Gozdu, v katerem se vedno nekaj dogaja,« vzporedno spremljamo zgode in nezgode izjemne Grizolde in njenega spremljevalca Mačka, njuna srečanja z driado Bukelino in drugimi varuhinjami dreves, ter mančkini Dorujem, Orujem in preostalimi drevesnimi škrati, ki jih doma iz plesnivih kotov in žalobnih stenskih madežev s čopičem in barvami izvablja likovno nadarjena Elsa. Prav slikanje je njeno osvobajanje. Rdeči salonarji v izložbi so obenem natanko isti elegantni čevlji z vrtoglavo peto, ki si jih sezuje Grizolda pred skalnatim vhodom.
Rdeči čeveljci, ki so pripadali Elsini materi, kar po ideji nekoliko spominja na rdeče šolne, ki si jih v filmu (po istoimenskem fantazijskem romanu L. Franka Bauma, 1900) Čarovnik iz Oza natakne Dorothy, igrajo v romanu sploh pomembno vlogo. Gozdni svet, ki oživi pod Elsinim čopičem, je vzporedna pokrajina otroške domišljije, kamor je mogoče ubežati, kadar klonemo pod pritiski težavnega otroštva. Ne le, da je v Gozdu vse povezano, tudi vezi med vzporednima svetovoma so usodne, neizogibne.
In podobno kot je v nevarnosti Elsa, je zaradi prerokbe ogrožen tudi Gozd in z njim vsi gozdni prebivalci. Ko se prične sušiti najstarejše drevo, bo ravnovesje porušeno.
Kaj lahko naredi kraljica Gozdnica? Čigava je obljuba, da bo z Elso, dokler bo z barvami iz umazane teme izvabljala čarobni Gozd, vse dobro?
Živahno slikanje skoraj filmskih prizorov in vešča jezikovna lega vnašata dobrodošlo svežino v sodobno mladinsko leposlovje. Avtorica v njem obenem opozarja na sožitje z naravo, fantazijski svet pa na splošno zadnja leta v literaturi tudi pri nas doživlja renesanso.
Dobrodošla novost!