»Naš cilj je poslovati s pozitivno ničlo ...«
Univerza v Ljubljani in z njo Filozofska fakulteta kot njena ustanovna članica letos praznuje 100-letnico obstoja. 3. decembra 2019 bo minilo natanko sto let od prvega predavanja na naši največji univerzi. Na Filozofski fakulteti bodo stoletnico obeležili s številnimi dogodki, med njimi je za bralce Bukle še posebej zanimiv sejem akademske knjige Liber.ac, ki ga bodo v Försterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto letos pripravili že desetič. O sejmu akademske knjige, stoletnici in specifikah akademskega založništva smo se pogovarjali s prodekanjo za založništvo izr. prof. dr. Barbaro Pihler Ciglič in vodjem Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Matevžem Rudolfom.
Bukla: Ob stoletnici fakultete pripravljate vrsto dogodkov. Kaj želite z njimi sporočiti širši javnosti?
Pihler Ciglič: V jubilejnem letu bomo na Filozofski fakulteti UL pripravili skoraj 100 različnih dogodkov: od okroglih miz, posvetov in mednarodnih simpozijev do razstav, izdali pa bomo tudi celo vrsto priložnostnih publikacij (podroben program je na voljo na spletnem zavihku http://www.ff.uni-lj.si/100letFF). Ker je stoletnica največje slovenske fakultete zagotovo čas za razmislek o vlogi humanistike in družboslovja v 21. stoletju, se nam zdi še posebej pomembno, da odpremo vrata svoje fakultete in se tesneje povežemo s širšim okoljem. Tudi Univerza v Ljubljani pri praznovanju stoletnice izpostavlja jasno naravnanost k javnosti in izstop iz strogo institucionalnega prostora. V tem duhu že deset let deluje sejem akademske knjige Liber.ac, ki bo eden od osrednjih fakultetnih in univerzitetnih dogodkov ob 100-letnici. Poleg sejma naj omenimo še ciklus javnih predavanj Govori FF, ki ga organiziramo v mesecu aprilu, filozofsko poletno šolo Spodleteti bolje / Fail better v mesecu avgustu in fakultetni simpozij Mesto in poslanstvo humanistike in družboslovja ter intermedijski projekt Triadni balet v mesecu septembru.
Bukla: Letos bo sejem akademske knjige potekal že desetič. Kako so sejem v teh letih sprejeli akademiki, raziskovalci, študentje?
Pihler Ciglič: V letu, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige (2010), se je prvič uresničila ideja o novem knjižnem sejmu, na katerem bi se javnosti predstavili založniki znanstvenih in strokovnih publikacij. Filozofska fakulteta je tako v sodelovanju z drugimi članicami Univerze v Ljubljani in institucijami iz vse Slovenije organizirala Liber.ac, sejem akademske knjige, ki je bil izredno dobro sprejet. Sejem vseskozi izpostavlja interdisciplinarno razvojno usmeritev v visokem šolstvu in visoko kakovost slovenskega akademskega založništva ter predstavlja najnovejše znanstvene dosežke raziskovalcev in raziskovalk Univerze v Ljubljani ter drugih znanstvenih institucij. Obenem poskuša akademsko knjigo približati širši javnosti, študentom in dijakom, ki se odločajo o izbiri študija, pa tudi tistim, ki se v okviru vseživljenjskega izobraževanja odločajo za univerzitetno izobrazbo.
Na sejmu, ki vsako leto poteka konec meseca maja, praviloma sodeluje do največ 30 razstavljavcev, saj k sodelovanju povabimo le znanstvene založbe. V zadnjih letih na sejmu sodelujejo tudi fakultete nekaterih sosednjih držav, vselej pa pri spremljevalnem programu sodelujejo gosti iz tujine. Liber.ac je tako zasnovan kot tridnevna javna prireditev z bogatim spremljevalnim programom, ki ga vsako leto pripravi eden od naših 21-ih oddelkov na Filozofski fakulteti.
Bukla: Boste na letošnjem jubilejnem sejmu predstavili kaj posebnega?
Pihler Ciglič: Letos bomo s sejmom akademske knjige Liber.ac obeležili dve pomembni obletnici: desetletnico sejma in stoletnico delovanja Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete, zato smo ga vsebinsko zasnovali širše in ga naslovili Odprta znanost in univerzitetno založništvo. Poudarek bo na krepitvi dialoga med znanostjo in družbo, transparentnosti znanstvenega komuniciranja ter tudi na najnovejših smernicah na področju univerzitetnega založništva. Spremljevalne aktivnosti sejma bodo tako letos pripravili vsi oddelki naše fakultete ter večina fakultet in akademij na Univerzi v Ljubljani, s čimer bomo največjo slovensko univerzo predstavili v vsej njeni raznolikosti in večdisciplinarnosti kot mednarodno odprto, prepoznavno in k dialogu naravnano akademsko skupnost. Spremljevalni program sejma bo aprila objavljen na spletni strani https://liberac.ff.uni-lj.si/.
Rudolf: Še posebej pa izpostavljamo dva dogodka, ki se bosta odvila v okviru sejma, in sicer konferenci Odprta znanost (22. 5. 2019) in Univerzitetno založništvo (23. 5. 2019). Udeležbo so že potrdili ugledni domači in tuji gostje, ki bodo na prvi konferenci predstavili najnovejše smernice glede odprtega dostopa znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, naslovili pa bomo tudi izjemno aktualne teme, kot sta Načrt S in Evropski oblak odprte znanosti, ki bodo v raziskovanje zagotovo prinesle velike spremembe. Na konferenci o univerzitetnem založništvu pa bodo tuji gostje predstavili primere dobre prakse univerzitetnega založništva v tujini, iz česar se mi lahko veliko naučimo.
Bukla: Omenili ste odprti dostop do znanstvenih publikacij. Ali tudi vaša založba objavlja izdane publikacije v odprtem dostopu?
Rudolf: Na Znanstveni založbi FF imamo dva spletna portala, in sicer za revije (https://revije.ff.uni-lj.si/) in monografije (https://e-knjige.ff.uni-lj.si/). Vse naše znanstvene revije, teh je 14, so takoj ob izidu brezplačno na voljo vsem zainteresiranim bralcem. Na tem portalu je na voljo že več kot 7.000 znanstvenih člankov, najstarejši so bili natisnjeni leta 1955. Portal E-knjige FF pa je zaživel pred kratkim, na njem od lani naprej v brezplačni e-obliki objavljamo vse knjige, ki izidejo tudi v tiskani obliki. Trenutno je na njem objavljenih že več kot 130 knjig.
Bukla: Kako lahko založba sploh preživi, če vse svoje knjige ponuja brezplačno na spletu?
Rudolf: Akademske založbe se v marsičem razlikujejo od klasičnih založb. Še posebej univerzitetne založbe so v osnovi neprofitne. Naš cilj je poslovati s pozitivno ničlo ob predpostavki, da izdamo čim več kakovostnih knjig, pri tem pa upoštevati visoke standarde akademskega založništva. Odprti dostop je za nas pravzaprav nuja, saj si skupaj z avtorji in avtoricami želimo, da imajo naše monografije čim večji doseg.
Sicer pa bodo morali vsi raziskovalci in raziskovalke ter (akademski) založniki v skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 vse svoje publikacije, članke in raziskovalne podatke, ki so nastali iz nacionalno financiranih raziskav, po letu 2020 objaviti v obliki odprtega dostopa, kar je že nekaj let splošni trend v Evropi.
Pihler Ciglič: Upamo le, da bodo pristojne institucije pri nas pravočasno podprle odprto dostopnost slovenskih akademskih založnikov, saj to vsekakor pomeni dodatne stroške (za ustrezno infrastrukturo, obdelovanje metapodatkov in elektronsko distribucijo), ki jih za zdaj le stežka krijemo.
Bukla: Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je bilo mogoče opaziti, da je Univerza v Ljubljani nastopila s skupno stojnico. Je ideja o skupni založbi Univerze v Ljubljani, ki obstaja že precej časa, vendarle uresničljiva?
Pihler Ciglič: Univerza v Ljubljani se že vrsto let spogleduje z idejo o lastni univerzitetni založbi, prihajajoča stoletnica univerze pa se zdi primerna spodbuda, da te načrte tudi dejansko uresničimo. Založniška dejavnost na članicah je zelo raznovrstna, zato je ustanavljanje takšne založbe tudi velik administrativni zalogaj. Združevanje založniških dejavnosti je smiselno uvajati postopoma in ob konsenzu vseh vpletenih. Upoštevati je treba specifičnost založniških dejavnosti na posameznih članicah in prevzemati uspešne založniške prakse, ki se izvajajo na fakultetah in akademijah. Z združevanjem založništva bi dobili močno založniško znamko, ki bi sledila visokim akademskim založniškim standardom in bi bila sinonim za kakovost in inovativnost. Verjamemo, da bi bili tako zagotovljeni tudi ugodnejši pogoji za izdajo strokovnih in znanstvenih publikacij, ki bi dosegale širši krog bralcev.
Pod skupnim imenom bi se založništvo Univerze v Ljubljani lažje predstavljalo v mednarodnem prostoru in hitreje povezovalo v mednarodna založniška združenja in bibliografske baze, s čimer bi naši raziskovalci pridobili večji ugled. Takšna oblika založništva na univerzah je ustaljena praksa vseh večjih univerz na svetu. Vse slovenske univerze, razen ljubljanske, imajo formalno organizirane enotne založbe, a se njihov doseg ne more primerjati s tovrstnimi založbami v tujini. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je, na primer, s 70 izdanimi monografijami in 24 številkami znanstvenih revij letno največja univerzitetna založba pri nas in predstavlja tretjino vse založniške produkcije na Univerzi v Ljubljani.
Bukla: Kaj bi pomenila ustanovitev skupne založbe Univerze v Ljubljani za slovenski založniški trg?
Rudolf: Pravkar smo zaključili analizo oziroma popis založniške dejavnosti na vseh 26 fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani. Analiza je potekala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pod vodstvom prof. dr. Mihe Kovača in doc. dr. Ane Vogrinčič Čepič. Študent Filip Zule je s pomočjo Znanstvene založbe FF iz te analize pripravil zanimivo diplomsko nalogo, rezultati pa so zelo zgovorni.
Med drugim smo ugotovili, da je založniška dejavnost na fakultetah in akademijah UL zelo dejavna, celo v taki meri, da bi skupna znanstvena založba Univerze v Ljubljani predstavljala tretjo največjo založbo v Sloveniji po številu izdanih knjig na leto. Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo izda okoli 400 knjig letno, založba Učila dobrih 300, blizu te številke pa je ta hip tudi založniška dejavnost Univerze v Ljubljani. Če zraven prištejemo še 46 znanstvenih revij, ki letno izdajo okoli 130 zvezkov, pa je številka še mnogo višja.
Skratka, argumenti zagotovo govorijo v prid združevanja založniške dejavnosti UL, a, kot rečeno, k tovrstnemu projektu je treba pristopati postopoma, vsekakor tudi z mislijo na odprto znanost in transparentno znanstveno komuniciranje.