Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Intervju: Iztok Osojnik

»Kultiviranost ni naravna danost, ampak nekaj, kar pridobimo in nadgrajujemo.«

Ksenija Medved, Bukla 158, 17. 2. 2021

»Kultiviranost ni naravna danost, ampak nekaj, kar pridobimo in nadgrajujemo.«

Foto: Bruno Bielecki

V Zavezništvu za dvig bralne kulture pripravljajo nov ciklus izobraževanj o ustanavljanju in vodenju bralnih klubov. O pomenu kakovostnega branja za družbo se je Ksenija Medved pogovarjala z umetnikom, komparativistom in antropologom dr. Iztokom Osojnikom.

Bukla: Za razvedrilo je fino prebrati napeto kriminalko ali se zasanjati ob ljubezenski zgodbi, toda vi nas vztrajno vabite k poglobljenemu branju, ki pa ga bralci kdaj označijo za težko, mučno.
Osojnik: Ne vidim, da bi bilo kvalitetno branje mučenje. Marsikdo resda lahko preživi, ne da bi se poglabljal v človeško naravo ali svet okoli sebe, izkušen bralec pa uživa v zahtevnejših knjigah, ker so vrata v celovitejši svet, v katerem živimo in kakršnega živimo. Kultiviranost ni naravna danost, ampak nekaj, kar pridobimo in nadgrajujemo. Tudi z razvedrilnim branjem je podobno. Ko se ponavlja, nas začenja dolgočasiti. Na trivialno knjigo bo bralec pozabil v trenutku, ko jo bo odložil. Predvsem pa je lažje živeti med ljudmi, ki so sposobni globljih premislekov in širših obzorij.

Bukla: Lahko ob literaturi, v kateri se srečamo s posiljenim dekletom, pedofilom, morilcem ipd., doživimo užitek?
Osojnik: Treba je razumeti, kaj pomeni užitek v branju. Nikakor nič sentimentalnega ali za lase privlečenega. Zato razlikujemo med razvedrilno in resno literaturo. V resni literaturi najprej doživimo nelagodje, skozi katero pa se med branjem moramo pretolči, da pridejo do nas odrešujoča razkritja. V njej se pogosto srečujemo z usodnimi razsežnostmi življenja, s prvinskimi vprašanji svojega obstoja na tem svetu. Ne izogibamo se jim, ampak se soočamo z njimi. To zahteva določeno pozornost. Pogovor med bralci takih knjig je zato še toliko bolj dragocen, ker več ljudi več vidi, v družbi dobro mislečih lažje preniknejo v tkivo bolečih razmerij in dogodkov. Ljudje smo družbena bitja, v osamljenosti shiramo kot enodnevno cvetje. Bralni klubi nam omogočajo trenutke tehtnih pogovorov, razvijajo naš čut za sočloveka. Branja ne doživljamo kot mučenje, ampak kot odrešujoče ukvarjanje z drugače odrinjenimi temami.

Bukla: Mednarodne raziskave so pokazale, da bi bila Država bralcev bolj miroljubna, empatična, strpna, celo bolj zdrava in bogatejša. Kaj načitanost pomeni v tem kontekstu?
Osojnik: Pri načitanosti ne gre za število prebranih knjig, ampak za sposobnost kvalitetnega branja knjig in posledično razgledanost, kulturo. Družba z visoko ravnijo medsebojne komunikacije in celovitih odnosov je precej bolj tolerantna in ustvarjalna kot tista, ki jo poneumljajo medijsko in politično ščuvanje, zabavljaštvo in manipulacija. Načitanost ni domena izobraženih, je stvar posameznikove kulture in lastnega raziskovanja.

Bukla: Ne moremo mimo »covid situacije«, ko pogosto iščemo odklop v trivialnih vsebinah. Na kaj naj se priklopimo?
Osojnik: Trenutna situacija je odličen prikaz prej opisanega. Manj ko ljudje vedo, bolj so zmedeni. Manj ko razmišljajo, lažje jih je stisniti v kot, osamiti, jih do konca poneumiti, spreti med seboj, čustveno zlorabiti ter spremeniti v družbo globokega medsebojnega sovraštva in socialnega brezčutja. Če bi prebrali kako knjigo o časih nacizma v Nemčiji ali stalinizma v Rusiji, soseda ne bi več gledali kot političnega sovražnika, ampak kot človeka, ki se je znašel v isti situaciji kot mi. Dovolj je prebrati eno dobro knjigo o tem, pa stvari postanejo precej bolj jasne. In tudi lažje se soočimo s svojim stanjem in grozo umirajočih, ki jih je oblast tako rekoč žrtvovala in zavrgla, ne da bi povsem razumeli, zakaj. In zahtevamo, da se to neha.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...