Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Intervju: Sašo Dolenc

»Znanost je danes izjemno pomembna za zdravo delovanje družbe!«

Samo Rugelj, Bukla 150, 11. 9. 2019

»Znanost je danes izjemno pomembna za zdravo delovanje družbe!«

Sašo Dolenc je fizik in filozof, dolgoletni popularizator znanosti v različnih medijih ter številnih kompilacijskih knjigah, v katerih zbira različne zgodbe s področja znanosti. Po knjižni produkciji v okviru Kvarkadabre, se je s knjigo Od genov do zvezd približal širši (mlajši) publiki, pravkar pa je pri Cankarjevi založbi izšlo še njeno nadaljevanje: Od genov do zvezd in naprej.

Bukla: Ko sva se pogovarjala pred približno desetimi leti, se je situacija na področju izdajanja poljudnoznanstvenih knjig v Sloveniji zdela precej rožnata, saj se je s tem ukvarjalo kar nekaj založb. Kako jo vidiš danes?
Dolenc: Po občutku bi rekel, da se okoliščine niso kaj bistveno spremenile. O vsebinah, povezanih z znanostjo, redno izhajajo tako prevodi mednarodno uveljavljenih piscev kot tudi izvirna domača dela. Je pa res, da vse več ljudi pri nas bere tudi v angleščini, kar verjetno vpliva na odločanje založb, katere naslove bodo prevajale. Vsekakor je dostopnost kvalitetne poljudno­znanstvene literature v slovenščini izjemno pomembna za proces sprejemanja skupnih odločitev v družbi. Stališča državljanov v demokratičnih družbah imajo namreč velik vpliv na politiko, zato je za kakovostno javno razpravo pomembno, da so na voljo dobre knjige, v katerih so jasno in razumljivo predstavljena znanstvena spoznanja.

Bukla: Kako se je v tem času spremenil koncept spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra? Kakšno je njegovo stanje danes? Koliko obiskovalcev ima?
Dolenc: Kvarkadabra je pred dvema desetletjema nastala skupaj s prihodom interneta v Slovenijo in je vseskozi poskušala slediti razvoju novih medijskih tehnologij. Z leti se je izkazalo, da imajo različne oblike podajanja informacij tudi dokaj raznoliko publiko. Nekateri raje berejo tiskane časopise in revije, drugim bolj ustrezajo klasične knjige, tretjim so všeč interaktivne spletne strani, četrtim elektronske knjige, petim podkasti. Zato je pomembno, da vsebine priredimo za čim več različnih medijev. Včasih smo se bali, da bo prisotnost istih vsebin v elek­tronski obliki na spletu ter v tiskani obliki v časopisih in knjigah zmanjšala njihovo prodajo, a se je izkazalo, da to ne drži.

Bukla: V okviru Kvarkadabre je izšlo tudi nekaj knjig o tolmačenju znanosti, vendar si se dodobra prebil ravno s knjigo Od genov do zvezd. Kakšni so bili odzivi nanjo?
Dolenc: Za uspeh knjige Od genov do zvezd, ki sedaj skupaj s ponatisom za Bralno značko kroži med bralci že v krepko čez deset tisoč izvodih, je bilo pomembnih več dejavnikov, ki so se nekako srečno pokrili. Takratna urednica pri Cankarjevi založbi Ana Ugrinović je naredila odličen izbor zgodb in me hkrati prepričala, da sem na začetek dodal še eno, ki se dogaja v Sloveniji. Knjigo so zelo popestrile še ilustracije Igorja Šinkovca, izjemno pomembna pa je bila tudi skupna promocija z Boštjanom Gorencem Pižamo, ki je prav takrat pri isti založbi izdal svoje sLOLvenske klasike. Knjiga Od genov do zvezd naj bi bila sicer namenjena predvsem mladim, a se je izkazalo, da zgodbe z veseljem prebirajo tudi starejši. Marsikdo mi je povedal, da ima knjigo kar na nočni omarici in si zvečer pred spanjem prebere kako zgodbo ter se ob tem še kaj novega nauči.

Bukla: Kako so se nanjo in na zgodbe o znanosti nasploh odzivali in odzivajo mladi bralci? Ali sedanje generacije znanost zanima bolj ali pa morda manj kot takrat, ko si sam začenjal z njeno popularizacijo?
Dolenc: Mlade znanost vsekakor zanima, prav tako imajo danes na voljo veliko zelo kvalitetnih virov o aktualnih raziskavah in o njihovem zgodovinskem razvoju. Poleg knjig, interneta in podkastov so tu še televizijske oddaje, dokumentarci in najrazličnejše revije, ki znajo zelo dobro podajati informacije o novih znanstvenih spoznanjih. Opažam pa, da je treba za razliko od mladih predvsem nekatere starejše najprej prepričati, da nečesa ne vedo, preden sploh postanejo dovzetni za sprejemanje novega. Zgodbe se mi zdijo zato odličen način, kako se približati bralcu in ga pripraviti do tega, da bo pripravljen razširiti horizont svojega dojemanja in razumevanja sveta.

Bukla: Kaj novega prinaša knjiga Od genov do zvezd in naprej? Kako bi opredelil njeno rdečo nit?
Dolenc: Gre za nov izbor zanimivih zgodb o znanstvenikih in znanstvenicah, ki jih tokrat spremljajo ilustracije Matije Medveda. Vsaka pripoved stoji zase, zato lahko knjigo brez težav prebiramo po delih ali pa jo na mah požremo v celoti. Nekaj bralcev mi je omenilo, da ko so se enkrat lotili branja, knjige kar niso mogli odložiti, ker so jih napete zgodbe tako zgrabile, da so brali še dolgo v noč, čeprav tega sprva niso nameravali.

Bukla: Kje dobiš ideje za zgodbe o znanosti? Kolikor spremljam tovrstno knjižno produkcijo in tvoje pisanje, je vir pogosto kar nova knjiga s posameznega področja.
Dolenc: Redno spremljam in prebiram nove knjige o znanosti ter sledim strokovnim revijam. V zadnjem času sodelujem tudi z nekaterimi slovenskimi znanstveniki, ki potrebujejo pomoč pri preoblikovanju svojih spoznanj v obliko zgodb, ki bi bile zanimive za širšo javnost. Sporočila za javnost z inštitutov so pri nas pogosto zelo dolgočasna in preveč strokovno napisana ali pa pretirano bombastična z bistveno prenapihnjenemi trditvami. Zavzemam se, da bi tudi pri poročanju o znanosti bolj poudarjali vsebino, ne le suhoparnih obvestil v obliki »znanstvenica z inštituta je objavila članek v prestižni reviji«.

Bukla: Katero znanstveno področje te najbolj privlači in zakaj?
Dolenc: Vseskozi me najbolj zanima kar sama znanost kot metoda učinkovitega sodelovanja med ljudmi. Novo znanje so učenjaki skozi zgodovino največkrat skrivali, saj je bilo strateško in ekonomsko pomembno, moderna znanost pa je uspela vzpostaviti radikalno odprt sistem kroženja znanja, v katerem se nove ideje vrednotijo tako, da jih lahko kdorkoli argumentirano kritizira. Znanost je danes izjemno pomembna za zdravo delovanje družbe, saj na primer podnebnih sprememb in vzrokov zanje sploh ne bi poznali, če nam pri tem ne bi pomagala znanost.

Bukla: Kaj imaš trenutno na svoji knjižni polici?
Dolenc: Zanimajo me povezave med znanostjo in zgodbami. Prebiram razprave o tem, kaj se dogaja v možganih, ko pripovedujemo in poslušamo zgodbe, pa tudi zakaj so zgodbe pomembne za samo znanost in znanstvenike, ne le za bralce. Človeški možgani so namreč narejeni tako, da informacije najlažje sprejemajo in pomnijo prav v obliki zgodb.

Bukla: Lahko poveš kaj o svojih morebitnih novih knjižnih projektih? Morda načrtuješ kak enovit knjižni projekt z eno samo temo?
Dolenc: Zbirati sem začel zgodbe o zanimivih posameznikih in dogodkih v znanosti, ki se navezujejo na naše okolje. Še nedavno sem bil prepričan, da se v naših krajih ni nič kaj zanimivega dogajalo, a sedaj mi je uspelo odkriti že kar nekaj osupljivih dogodivščin o učenjakih, ki so tako ali drugače povezani s Slovenijo.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...