Kako so zakonske luknje legalizirale množične kršitve avtorskih pravic
Umetna inteligenca, z uveljavljeno kratico UI, je tukaj in ne bo šla nikamor. Strahovi prevajalcev, da bodo postali odveč, se začenjajo uresničevati. Že tako prekarnemu poklicu grozijo še slabši delovni pogoji in nižje plačilo oziroma več dela za isto plačilo. Po anketi britanskega društva Translators Association pri Society of Authors že ena tretjina prevajalcev in prevajalk izgublja delo zaradi UI. Prevodni izdelki generativne UI so na videz prepričljivi, a pozorno oko, pa tudi temeljite raziskave so potrdile bolj standardizirano in skromnejše besedišče, enostavnejšo skladnjo, kalke in ponavljajoče se vzorce.
Književni prevajalci in avtorji v drugih ustvarjalnih poklicih se zdaj bolj kot z »umetniškim vtisom UI« z vso paro ukvarjamo predvsem z varovanjem avtorske in sorodnih pravic. Generativna UI, ki temelji na velikih jezikovnih modelih (LLM ‒ large language models), za svoje učenje potrebuje orjaško količino podatkov, ki jih pridobiva s črpanjem izvirnih besedil brez privolitve človeških avtorjev. Pri tem lahko brez večjih pomislekov govorimo o množičnih kršitvah ali kar o kraji avtorskih pravic. V nasprotju z javnimi priobčitvami, za katere je treba plačevati določen znesek kolektivnim organizacijam, se tehnovelikani za možnost plačevanja nadomestil ne zmenijo.
Veliko napako, namerno ali pa nenamerno, je storila Evropska unija, ki je v Direktivi o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (v žargonu »direktiva DSM« ‒ digital single market) v 4. členu dovolila izjemo, da se lahko besedila brez nadomestila uporabljajo za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja (TDM ‒ text and data mining), razen »če si imetniki pravic za dela /…/ niso izrecno in na ustrezen način pridržali uporabe, kot so strojno berljiva sredstva v primeru vsebine, ki je javno dostopna prek spleta« ‒ t. i. opt-out. Izvedba »pridržanja uporabe« pa je praktično nemogoča, saj se podatkovno rudarjenje izvaja stran od oči javnosti, brez obveščanja in pravne osnove, ki bi omogočala vpogled v te procese. Direktiva je bila sprejeta že leta 2019, se pravi pet let pred t. i. Aktom o umetni inteligenci (s polnim imenom: Uredba o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci), ki je bil sprejet junija letos. Omenjeno izjemo iz 4. člena Direktive so tehnovelikani pograbili z odprtimi rokami in torej z veseljem rudarijo.
Novoustanovljena Evropska pisarna za UI zato zdaj organizira prve posvete o Kodeksu delovanja UI za splošno rabo (»General-Purpose AI Code of Practice«) z namenom urediti razmerja med avtorji, razvijalci umetne inteligence in drugimi vpletenimi. Teh posvetov se kot član konzorcija, ki združuje več avtorskih združenj, udeležuje tudi krovni evropski svet književnih prevajalcev CEATL (Conseil Européen des Associations de Traducteurs Littéraires), katerega član je tudi Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP). Največje vprašanje je pravica do pridržanja uporabe (opt-out) za učenje orodij UI. Prve novice o teh posvetih so po poročanju kolegov, ki so jih spremljali, pesimistične. Pogajanja so izrazito tehnično usmerjena, kar daje podjetjem zavidljivo prednost, nad sodelujočimi strokovnjaki pa kljub zapovedani neodvisnosti visi sum konflikta interesov.
Manifestov, izjav, priporočil in opozoril, ki jih dajejo avtorska združenja, je že za celo morje. Naj omenim skupno pismo, ki ga je letos poleti trinajst evropskih krovnih avtorskih združenj (književni prevajalci, pisatelji, skladatelji, glasbeniki, filmski ustvarjalci, novinarji …) poslalo novoizvoljenim poslancem Evropskega parlamenta. V njem opozarjajo prav na pomanjkljivost Akta o UI, ki da avtorjev – zaradi prej omenjene ohlapnosti izjeme o podatkovnem rudarjenju – ne ščiti dovolj, ter pozivajo EU, da naj »ponovno presodi uporabnost izjeme o podatkovnem rudarjenju za UI in da naj bodo osrednje teme pobud EU v zvezi z rabo UI privolitev, transparentnost in ustrezno nadomestilo«. Besedilo je dostopno na spletni strani www.ceatl.eu.
DSKP si pred prevajanjem z UI ne zatiska oči. Že leta 2023 smo organizirali okroglo mizo z naslovom »Prevajanje med domišljijo in botizacijo«, s katero smo načeli osnovna vprašanja, ki bodo vplivala na naše delo. Krovna organizacija CEATL je že podala izjavo, ki je v slovenščini dostopna tudi na spletni strani DSKP. V njej opozarjamo na transparentnost rabe UI, na pomembnost človeške ustvarjalnosti in na pasti pri odločitvah o tem, katera besedila so bolj, katera pa manj primerna za prevajanje z UI. Uvodno branje o teh vprašanjih je na voljo tudi v 10. številki CEATL-ovega zina Counterpoint. Članki, med katerimi je enega prispeval slovenski strokovnjak za avtorske pravice in UI Gregor Strojin, so brezplačno na voljo na naslovu www.ceatl.eu/counterpoint.
Vsak korak v tehnološkem razvoju dodatno prekarizira ustvarjalne in druge intelektualne poklice, saj za sabo vselej potegne zahtevo po hitrejšem in količinsko večjem obsegu dela za isto ali večinoma manjše plačilo. Izrivanje človeškega književnega prevajanja se je že začelo. Nizozemska založba Veen Bosch & Keuning, ki je v lasti ameriške založbe Simon & Schuster, je napovedala eksperimentalno prevajanje nizozemskih avtorjev v angleščino z rabo UI. Nizozemsko avtorsko društvo Auteursbond je pisatelje o tej nameri posvarilo, na kar se je VB&K odzvala z grožnjo, da bo društvo tožila zaradi škodovanja ugleda. Kdo komu jemlje ugled: ljudje, ki opozarjamo na to, da je ustvarjanje inherentno človeško dejanje, ali podjetja, ki nameravajo na osnovi množične kraje prodajati svoje strojne izdelke? Razprave, kako uporabljati in razvijati orodja UI, moramo jemati z vso resnostjo, pri tem pa pozvati politike, naj se hitreje odzivajo na tehnološki napredek, naj aktivneje ščitijo človeško ustvarjalnost in naj ne popuščajo podjetjem, ki si prilaščajo izvirna človeška avtorska dela in v generativni UI vidijo zgolj priložnost za kovanje dobička.