Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Združenje splošnih knjižnic

Knjižnica – prostor družinskega branja in družinske pismenosti

Jure Bohinec, Mestna knjižnica Kranj, Bukla 152, 5. 2. 2020

Knjižnica – prostor družinskega branja in družinske pismenosti

Branje je za otrokov razvoj na vseh področjih zelo pomembno. Najbolje je začeti že zgodaj, v krogu družine. Tu nastopijo nekatere ovire. Nekateri starši nikdar niso razvijali bralnih navad, domača knjižnica včasih ne zadostuje niti za osnovne potrebe. Sledi zmotno prelaganje te vloge na vzgojitelje in učitelje, ker je takrat za otrokov razvoj s pomočjo branja že prepozno.

Kaj pa knjižnica? Pomoč je sicer zelo blizu, dostopna vsem, otrokom in družini prijazna ter brezplačna. Splošna knjižnica, vendar! Ta lahko z mnogimi vsebinami za spodbujanje branja, spodbudnim okoljem in strokovnostjo odigra ključno vlogo.
V Mestni knjižnici Kranj družinskemu branju zadnjih sedem let namenjamo posebno pozornost. Pred dobrimi tremi leti je knjižnica vstopila še v mednarodni projekt Family Literacy Works! in v okviru tega izvedla pilotno usposabljanje za moderatorje družinske pismenosti.

Družinsko branje, pa kaj še! Projekt Družinsko branje je nastal kot odziv na spremembe v okolju. V moderno opremljeno knjižnico z računalniki, igralom, kotički za starše … so začele zahajati mlade družine in stari starši z vnuki. Da bi prosti čas preživljali tudi s knjigo, smo staknili glave in zasnovali projekt, kjer bi povezali razširjene družine z otroki, starimi do osem let, kvalitetne knjige in knjižnico. Nehote smo se s tem dotaknili tudi družinske pismenosti, čeprav nam takrat bistveni pojmi še niso bili povsem jasni.

A je to fejst težko? Družinsko branje je branje otrokom v družinskem okolju. Razumemo ga lahko na dva načina: kot medsebojno podporo družinskih članov pri razvijanju bralnih veščin in opismenjevanju ali kot prenašanje ljubezni do branja in pripovedovanja med družinskimi člani, kar pomeni medgeneracijski prenos pismenosti in družinsko učenje.

V Mestni knjižnici Kranj izgleda tako! Projekt smo zasnovali kot blagovno znamko. Celostno podobo je oblikovala Špela Trobec. Snovali smo ga po fazah z analizo okolja, vsebinsko zasnovo in v sodelovanju s strokovnjaki s področja branja (dr. Livija Knaflič). Pripravili smo družinsko bralno knjižico in organizirali strokovna predavanja. Sledil je izbor knjig in izdelava kvalitetnega seznama, promocija, na koncu zaključna prireditev ter evalvacija. Bralnim veščinam in ozaveščanju o pomenu branja smo želeli dodati predvsem socialno noto, kjer družina skupaj preživlja prosti čas in obiskuje knjižnico. S tem poteka vzgoja dobrih bralcev in samostojnih uporabnikov knjižnice.

Kje pa se najde to čudo od DB (družinskega branja)? Na oddelku v knjižnici Globus smo namestili starinsko omaro in vanjo zložili s posebno oblikovano nalepko opremljene knjige. Število naslovov je z začetnih 200 zraslo na 450. V 4. sezoni smo priključili še seznam za starše in dvignili starostno stopnjo do 15 let. Izkupiček 6. sezone Družinskega branja je lepo število knjig za tri bralne stopnje. Starši berejo, poslušajo in se z otroki pogovarjajo. Tako so seznanjeni, koliko, kaj in kako dobro berejo.

Družinska bralna knjižica. V knjižici so navodila, seznami knjig, strokovni prispevek dr. Livije Knaflič o pomenu branja in kratka vsebinska vprašanja za aktivno vlogo otrok, ki jo je prejela vsaka sodelujoča družina. Izpolnjene kupone prinesejo v knjižnico, kjer jih hranimo za statistiko. Bralci in poslušalci so za prebrano skromno nagrajeni.
Ali sploh še kdo bere? Projekt v MKK uspešno izvajamo že 6. sezono, enako tudi v šestih krajevnih knjižnicah in osrednjih knjižnicah v ­Škofji Loki in Tržiču. Vezan je na šolsko leto. Pogoj za sodelovanje je, da je vsaj en otrok sodelujoče družine vpisan v knjižnico in da si knjige v njej tudi izposodi. DB v e-obliki v celoti poteka tudi na portalu Modri pes ­(www.modripes.si).
DB je pomemben dodaten člen pri izvajanju delavnic družinske pis­menosti v Kranju in krajevnih knjižnicah. Po koncu sezone sledi zaključna prireditev z zabavnim programom, vezanim na branje, knjigo in knjižnico. Poteka zunaj knjižnice.

Dober glas seže v deveto vas! Promocijo v knjižnici izvajamo s plakati, letaki in v mesečniku. Širši javnosti je bil projekt predstavljen na lokalnih radiih, v tiskanih medijih, na spletni strani knjižnice ter na portalu Modri pes in družbenih omrežjih. Projekt smo promovirali zlasti v vrtcih in šolah.

Kolikor vložiš, toliko dobiš! V najboljši sezoni je v projektu sodelovalo 356 družin (1556 udeležencev). Vsako sezono je prebranih več kot 10.000 knjig. Povečuje se število prebranih knjig, še posebej v krajevnih knjižnicah. Projekt in načrtna promocija sta privabila v knjižnico nove člane, ki smo jih pritegnili k branju. Posneli smo tudi kratek film o nastajanju, pripravah in izvedbi projekta.

Ali gre lahko še bolje? Na podlagi vsega tega lahko sklepamo, da je bralni projekt Družinsko branje uspešen. Še vedno je nekaj prostora za nove izzive in izboljšave: utrditi delo z ranljivimi skupinami (socialno šibki, priseljenci, starši z nizko izobrazbo ...), povečati obisk strokovnih predavanj. Evalvacija je pokazala, da se lahko držimo začrtane poti, vključimo le še podobne dobre prakse. Načrtujemo uvedbo bralnih skupin za starše in otroke, učno pomoč za starše in še boljše povezovanje z vrtci, šolami …

Tovrstni projekti bodo še bolj uspešni, če se bomo snovalci in izvajalci skupaj s starši zavedali, da: »spodbujanje družinskega branja prispeva tako k bralni vzgoji otrok kot bralni kulturi odraslih,« kot pogosto pravi mag. Tilka Jamnik.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...