Knjižnica semen
Del splošne javnosti je še vedno presenečen, ko v splošnih knjižnicah naleti na vsebine, ki niso neposredno povezane z njihovim delovanjem, a dejstvo je, da se splošne knjižnice s svojimi aktivnostmi neprestano odzivajo na potrebe lokalne skupnosti, na aktualno problematiko, stanje družbe ipd.
Knjižnice semen so se začele pojavljati v ZDA po letu 2000 in veliko jih je svoje mesto našlo prav v splošnih knjižnicah. Glavno vodilo in načelo vseh knjižnic semen je promocija biotske raznovrstnosti, lokalne pridelave hrane, samooskrbe in, kar se največkrat poudarja, vrnitev semen v roke ljudi.
Z umeščanjem knjižnice semen v splošno knjižnico želimo knjižničarji poudariti izobraževalno funkcijo knjižnic, posameznika spodbuditi k aktivnemu delovanju v svoji skupnosti in ohranitvi svoje kulturne in naravne dediščine, pa tudi k ustvarjanju vezi med člani skupnosti. To se sklada z našo tradicionalno vlogo in proaktivnim pristopom, ki ga sodobne knjižnice poudarjamo. Nagovarja vse, ki doma pridelujejo svoje vrtnine, se zavedajo pomena zdravih domačih semen, ohranjanja avtohtonih vrst rastlin ter so pripravljeni za skupno dobro darovati nekaj svojega prostega časa in truda.
Knjižnico semen smo v Goriški knjižnici razvijali več kot leto dni. V tem času smo organizirali različne tematsko povezane prireditve ter skupaj z zunanjim izvajalcem razvijali aplikacijo, ki bi uporabnikom omogočala kar se da enostavno izposojo in vračanje rastlinskih semen. Zato je zasnovana tako, da deluje kot vsaka druga knjižnica, le da si v njej ne izposojamo knjig, temveč domača semena, iz katerih uporabnik vzgoji rastline in nato pridela nova. Del teh semen nato vrne v knjižnico. Aplikacija za izposojo in vračanje semen pa je zasnovana tako, da omogoča pregled nad kroženjem semen, je enostavna in namenjena samostojni uporabi. Prilagojena je uporabniku, ki ga ves čas procesa izposoje in vračanja semen usmerja z jasnimi navodili.
Knjižnico semen smo odprli 2. marca 2019. Pred tem smo ob podpori in usmerjanju Rosane Vrh Makarovič, univ. dipl. inž. kmetijstva, profesorice na Biotehniški šoli v Šempetru pri Gorici, pripravili skupine različnih vrtnin, ki smo jih uvrstili v Knjižnico semen. Prav tako smo se obrnili na lokalne pridelovalce semen s prošnjo, če nam lahko nekaj vrst semen podarijo v knjižnico, kar se je izkazalo kot odlično, saj z njimi še danes sodelujemo.
Na dan odprtja smo organizirali zbiranje domačih semen in vsem udeležencem predstavili delovanje aplikacije. Odziv lokalne skupnosti je bil velik. Do danes smo zbrali več kot 140 različnih vrst rastlinskih semen. Na žalost je bil čas odprtja neugoden, saj smo morali zaradi epidemije delovanje knjižnice omejiti, kar še danes vpliva tudi na delovanje Knjižnice semen, ki se mora ves čas prilagajati novim omejitvam. Prav zaradi tega smo na spletni strani Goriške knjižnice pripravili tudi katalog semen, ki jih hranimo v knjižnici in si jih lahko posameznik naroči po elektronski pošti ali telefonu.
Poleg Knjižnice semen v Goriški knjižnici je v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto po našem vzoru začela delovati še ena knjižnica semen in upamo, da se bo ta praksa še bolj razširila med preostalimi slovenskimi splošnimi knjižnicami.
Več o Knjižnici semen v Goriški knjižnici lahko najdete na https://www.gkfb.si/za-uporabnike/knjiznica-semen, o novomeški pa https://www.nm.sik.si/si/studijski/knjiznica-semen/. Vabljeni k sodelovanju!