Knjižno leto 2025: hiti, žanr in obletnice
Za nami je še eno pestro knjižno leto, pred nami pa zgolj še njegova sklepna poglavja – najprej Slovenski knjižni sejem zadnji teden novembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer bo domače knjižno založništvo pokazalo vse, kar je ustvarilo letos (in tudi v prejšnjih letih), potem pa še praznična in popraznična sezona (ki traja nekako do konca januarja), v kateri so knjige tudi zelo pomembno darilo, saj za obdarovance poleg vsebine vedno znova prinašajo tudi sporočilo. Kakšna knjižna sporočila pa so letos posebej odmevala v slovenskem knjižnem prostoru?
1. Hiti; v svoji knjigi Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja iz leta 2024 sem popisal ključne najbolj prodajane knjige domačih avtorjev v tem stoletju, v letošnjem letu pa lahko temu naboru dodamo še nekaj naslovov. Poleg novih knjig najbolj prepoznavnih domačih avtorjev, kot so David Zupančič, Martin Golob, Miha Šalehar in Tadej Golob, ki so v zadnjem obdobju zaznamovali slovensko knjižno krajino, je izstopalo še nekaj knjižnih posebnosti, med njimi izpovedna avtobiografija Tako zelo vas imam rada (Mladinska knjiga), ki je nastala v soavtorstvu Anite Ogulin in Vasje Jagra, potem dramatična izpoved o bivanju v venezuelskih zaporih Gringo Loco (samozaložba), ki sta jo skupaj ustvarila Simon Doma in Aleš Čar, nadalje tragična izpoved o zlorabi Varna hiša groze (Primus), ki jo je preživela in zapisala Katja Pančur, in poučna, obenem pa zabavna knjiga Pozabi vse, kar veš o spominu (Miš) Nika Škrleca.
2. Knjige kot predstava; že pred časom so nekateri avtorji (eden prvih je bil Feri Lainšček z Ditko) skupaj z založniki ugotovili, da klasično predstavljanje in promocija knjig ne dosežeta dovolj širokega občinstva, zato so (tudi nekateri od zgoraj omenjenih) promociji svojih knjig začeli pridajati take ali drugačne vsebine v obliki različnih (avtorskih) predstav, ki so dodana vrednost h knjigi ali avtorju. Včasih je bila to predvsem praksa pri avtorjih mladinskih del, zdaj pa se je preselila tudi na odraslo literaturo. Miha Šalehar je denimo iz svoje knjige Notranji pir že pred časom naredil monodramo (zdaj pa ima z bratom Hamom predstavo Brata), David Zupančič in Martin Golob sta skupaj organizirala atraktivne (tudi dobrodelne) knjižne dogodke, Aljoša Bagola je svoje knjige že tako ali tako ves čas podpiral s predavanji, Tomaž Mihelič je predstavitve svojega potopisa 33 kdaj pospremil tudi z glasbenimi točkami, logiki atraktivnih predavanj se je pridružil tudi Nik Škrlec s svojimi nastopi, Aleš Šteger je imel s svojo predstavo, ki je vezana tudi na njegove knjige, pred nedavnim turnejo po Južni Ameriki, kresnikova nagrajenka Ana Schnabl pa je pred kratkim nastopila v gledališkem eseju Skrunilka gnezda.
3. Utrjevanje žanra; zadnja leta se je nekaj slovenskih založb začelo intenzivneje posvečati izdajanju žanrske literature. Najprej so bili v ospredju kriminalni romani, zdaj pa se jim pridružuje tudi vse obsežnejši in vplivnejši nabor drugih žanrov, od ljubezenskih do fantazijskih romanov. Medtem ko ima fantazijska literatura že dolgo svoj festival Na meji nevidnega, so kriminalke letos dobile svoj Krimifest. Seveda pa je neobhodna posledica odmevnih knjig, ki jih spremljajo predstave vseh vrst in vse bolj široko zastopana žanrska literatura, vse bolj pereče pomikanje klasičnega domačega (pa tudi prevodnega) leposlovja v ozadje. Poleg finančno vse težje produkcijske plati slovenskih zahtevnejših slovenskih knjig – ki se kaže tako, da tudi nekatere naše pomembne knjižne založbe vse teže sestavljajo ekonomski začetek s koncem – bo tovrstne knjige v prihodnosti vse težje ohranjati v bralskem žarišču.
4. Osemdeset let Mladinske knjige, Cankarjeve založbe in Založništva tržaškega tiska (ZTT); ob okrogli obletnici konca druge svetovne vojne so praznovale svojo osemdesetletnico Mladinska knjiga, naša največja založba, Cankarjeva založba, ki s svojim do sedaj izdanim knjižnim programom predstavlja enega od vrhov slovenskega knjižnega založništva in tržaška ZTT, ki tudi že ves ta čas izdaja slovenske knjige. To so edine še delujoče založbe od tistih, ki so nastale neposredno po koncu druge svetovne vojne, Mladinski knjigi pa še vedno pripada osrednja vloga ne samo pri založništvu, temveč tudi knjigotrštvu in prodaji slovenskih knjig. Dvajset let obstoja pa je letos praznovala tudi revija Bukla.
5. Slovenska knjiga v javnih medijih; ob dnevu reformacije obhajamo pomen slovenske knjige za slovenski jezik in organiziramo slavnostno državno prireditev. A to je dogodek enega dneva, naslednji dan se vrnemo v realnost, ki je domači knjigi v osrednjem slovenskem javnem mediju veliko manj naklonjen. Več slovenskih knjižnih založnikov se je v zvezi s tem letos znašlo pred novo oviro glede informiranja o novih knjižnih izdajah na slovenski nacionalni televiziji. Razlog, da v različne pogovorne oddaje vabijo knjižne avtorje, ki pa potem tam niso smeli (oziroma ne smejo) preveč neposredno govoriti o svojih novih knjigah (predvsem pa jih ne smejo pokazati gledalcem), naj bi bil zloglasni AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije), ki je naši televiziji menda že izstavil globe za preveč očitno promoviranje/reklamiranje slovenskih knjig. Ena od mojih prednostnih nalog za leto 2026 je, da preverim in razčistim, kako je s tem, saj bi morala imeti knjiga kot kulturna dobrina (vsaj) enakovreden status kot nova glasba ali pa gledališke predstave vseh vrst, o katerih se redno poroča, vabi avtorje v goste, da govorijo o svojih prihodnjih koncertih in predstavah, itn.
Kaj pomenijo vsi ti izzivi in ovire? Preprosto to, da se bodo s knjigami v prihodnje – še posebej tam, kjer ne gre za utrjene založniško-prodajne sisteme, ukvarjali le tisti, ki imajo knjige res radi ali pa si to lahko privoščijo kot dodatno dejavnost ob svojem osnovnem poklicu. Še vedno pa vsak dan velja: prihodnost slovenske knjige pišemo sami – avtorji, ilustratorji, prevajalci, uredniki, založniki, knjižničarji, knjigarnarji, novinarji ter seveda bralci in kupci knjig. Pišemo jo s tem, kar ustvarjamo, beremo in izbiramo.
Ne pozabite torej v tem (pred)prazničnem času: Knjiga je še vedno najlepše darilo. Srečno!
P. S. Tudi letos smo na spletni strani www.bukla.si objavili 100 naj knjig letošnjega leta po izboru revije Bukla. Vabljeni k branju!