Ko branje postane dostopno
Foto: Fotofabrik
Si lahko predstavljate, da se znajdete v situaciji, ko želite prebrati knjigo, pa je ta napisana tako zahtevno, da je ne razumete? Ali da si želite izposoditi knjigo za odrasle v preprostejšem jeziku, pa ta ne obstaja? To je situacija, do katere v razviti družbi ne bi smelo priti na nobeni ravni, in tudi ne v splošnih knjižnicah, ki so namenjene vsem ljudem v lokalni skupnosti.
Pri lahkem jeziku in lahkem branju v splošni javnosti in tudi znotraj sistema splošnih knjižnic še vedno prihaja do nerazumevanja pojmov. Prepričanje, da gre pri lahkem branju za »plažno« literaturo, je namreč popolnoma napačno. Lahko branje tudi ne kvari »kakovostne« ali »višje« literature, kot slišimo večkrat, temveč ravno nasprotno – bogati ponudbo literature in nudi dostopnost vsem uporabnikom, ki prihajajo v naše knjižnice.
V knjižnicah se o lahkem branju razpravlja že dlje časa. Člani delovne skupine LSN pri IFLI (IFLA's Library Services to People with Special Needs) so že leta 1997 napisali prve smernice za lažje berljiva gradiva, leta 2010 pa so jih dopolnili. IFLA tako že desetletja spodbuja ponujanje informacij (besedil) v lažje berljivi obliki. V prvih smernicah so navedli, da je mogoče lahko branje razumeti na dva načina, in sicer kot: 1. lingvistično priredbo, ki pomeni, da je besedilo za branje lažje kot povprečno besedilo, vendar ni lažje za razumevanje, in 2. priredbo, ki omogoča, da je besedilo lažje za branje in razumevanje. Ciljni skupini, ki so jima namenjene lažje berljive informacije in besedila, sta v osnovi tudi dve: 1. osebe, ki bodo gradiva v lahko berljivi obliki potrebovale trajno, npr. osebe z oviranostjo, in 2. osebe, ki morda čez nekaj časa ne bodo več potrebovale lahkega branja, npr. neizkušeni bralci, tujci itd. (Nomura idr., 2010).
Pionirji na področju lahkega branja v Sloveniji so v Zavodu Risa, ki letos praznuje 15-letnico delovanja. Leta 2019 so v okviru projekta Lahko je brati, katerega nosilec je bil Zavod Risa, nastala slovenska pravila lahkega branja, objavljena v dveh delih pod naslovom Lahko je brati: Nasveti za lahko branje v slovenščini (Zavod Risa, n. d.).
Kompetenčni center za lahko branje, ki deluje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, se zavzema za razumevanje pojmov lahko branje in lahek jezik v sistemu slovenskih splošnih knjižnic. Skrbi za ozaveščanje o problematiki in sistematično pristopa k promociji lahkega branja.
Foto: Fotofabrik
Leta 2025 smo začeli izvajati strokovno usposabljanje Šola za lahko branje, namenjeno strokovnim delavcem splošnih knjižnic. S tem smo jih želeli usposobiti za prepoznavanje, uporabo in promocijo gradiva v lahkem branju. Posebna pozornost je namenjena tudi izgradnji in razvoju specializiranih zbirk za ranljive ciljne skupine v knjižnicah. Takšne zbirke omogočajo boljšo dostopnost ter prispevajo k večji enakopravnosti pri vključevanju vseh uporabnikov v knjižnično okolje. Strokovno usposabljanje se bo izvajalo enkrat letno v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem.
Letos smo začeli promocijsko akcijo Dnevi lahkega branja v slovenskih splošnih knjižnicah, ki bo odslej vsako leto potekala med 25. majem in 6. junijem. Maj smo izbrali zato, ker 28. maja obeležujemo mednarodni dan lahkega branja. Praznovanje ob mednarodnem dnevu lahkega branja že tradicionalno poteka vsako leto 28. maja v Slovenj Gradcu v organizaciji Zavoda Risa.
Dnevi lahkega branja poudarjajo pomen dostopnosti gradiva v lahkem branju v slovenskih splošnih knjižnicah za uporabnike ranljivih ciljnih skupin, ki zaradi različnih okoliščin težje dostopajo do običajnega knjižničnega gradiva. Pogosto predpostavljamo, da je branje razumljivo vsem, vendar žal ni tako. Nekaterim uporabnikom je branje naporno, lahko deluje kot ovira ali celo kot razlog za izogibanje obiskovanju knjižnice. Splošne knjižnice imajo pomembno nalogo pri odpravljanju ovir ter omogočanju enakopravnega dostopa do informacij. Gradivo v lahkem branju zato ni le izbor knjig, temveč tudi sporočilo uporabnikom, da so dobrodošli in da imajo pravico brati na način, ki jim ustreza.
Foto: Fotofabrik
Kompetenčni center za lahko branje si prizadeva, da bi bilo gradivo za uporabnike iz ranljivih ciljnih skupin v knjižnicah enotno urejeno. V ta namen smo v knjižnici maja 2021 odprli zbirko Berem zlahka, ki vključuje gradivo v brajici, gradivo, primerno za osebe z disleksijo, gradivo v znakovnem jeziku, zvočne knjige, gradivo z večjim tiskom ter gradivo, napisano ali prirejeno v lahko branje. Od takrat so na pobudo Kompetenčnega centra za lahko branje podobne zbirke vzpostavili tudi v drugih slovenskih knjižnicah, na primer v Knjižnici Velenje (zbirka Lažje berem), Mestni knjižnici Kranj (zbirka Berem zlahka) in drugih.
Med 25. majem in 5. junijem 2026 so prvič potekali Dnevi lahkega branja v mreži slovenskih splošnih knjižnic. Odziv knjižnic po Sloveniji je bil izjemen. V tem kratkem obdobju smo pripravili več kot 50 dogodkov – od predstavitev knjig v lahkem branju, priložnostnih razstav gradiva, objav promocijskih materialov v knjižnicah in na spletu do organiziranih obiskov uporabnikov ranljivih ciljnih skupin in različnih delavnic.
Povezani smo močnejši pri prizadevanjih za dostopno in enakopravno družbo. Poskrbimo, da bo branje – na tak ali drugačen način – dostopno vsem, brez ovir.
Viri in literatura
Nomura, M., Nielsen, G. S., in Tronbacke, B. (2010). Guidelines for easy-to-read materials. International Federation of Library Association and Institutions. https://www.ifla.org/wp-content/uploads/2019/05/assets/hq/publications/professional-report/120.pdf
Zavod Risa. (n. d.). Informacije o projektu. Lahko je brati. https://lahkojebrati.si/opis_projekta/informacije-o-projektu