Mesec jezikovnih poklicev: UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.
Na sliki (od leve proti desni): Viktorija Osolnik Kunc (Združenje SCIT®), Rok Dovjak (Lektorsko društvo Slovenije), Denis Debevec (DSFTP), Tanja Petrič (DSKP), Nataša Hirci (Oddelek za prevajalstvo FF UL), Matjaž Juhart (ZKTS), Lea Burjan (DPTS), Živa Malovrh (DZTPS), Maja Sužnik (DZTPS), Simon Zupan (Oddelek za prevodoslovje FF UM)
»Mesec jezikovnih poklicev« s sloganom UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno, ki združuje sedem jezikovnih društev in tri fakultetne oddelke, se začenja na predvečer mednarodnega dneva prevajalcev in prevajanja, 29. septembra, in zaključi 31. oktobra, na dan reformacije, ki je za slovenski jezik in prevajalstvo prav tako simbolni datum. Kampanja za ohranitev in razvoj jezikovnih poklicev poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Mesec jezikovnih poklicev« združuje sedem jezikovnih društev in tri fakultetne oddelke:
Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP)
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP)
Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS)
Lektorsko društvo Slovenije
Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS)
Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije (DPTS)
Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT®
Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
Oddelek za uporabno jezikoslovje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
Jezik ni le sporazumevalni kod, temveč identifikacijska in emocionalna entiteta z močno simbolno vrednostjo. Ker se strokovna združenja v zadnjem času soočajo z vse večjimi izzivi na področjih svojega delovanja, so se povezala v skupni kampanji, v kateri želijo javnost opozoriti na pomembnost in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosimo kot skupnost.
Ob napovedi kampanje so predstavniki stroke strnili nekaj misli o trenutnih izzivih z umetno inteligenco, statusom jezikovnih poklicev in usposabljanjem jezikovnih profesionalcev. V DSFTP tako izpostavljajo, da so podnaslovni prevodi, tj. podnapisi – ki so obenem s širjenjem piratskih medijskih platform prvi utrpeli posledice nestrokovnega prevajanja – pravzaprav »najbolj brani prevodi, saj jih povprečen gledalec prebere več kot knjig in časopisov skupaj, zato je skrb za visoko kakovost podnapisov pomembna za jezikovno kulturo na Slovenskem, strojni prevodi pa siromašijo jezik in ne zagotavljajo kakovosti, ki si jo gledalci zaslužijo«.
V DZTPS se soočajo z izzivi sodobnega jezikovnega in prevajalskega trga tudi tako, da poskušajo čim bolj utrditi skupnost strokovnih prevajalcev in sodnih tolmačev. »Neurejen status jezikovnih strokovnjakov nas je razkropil in s tem ošibil vpliv posameznika. V društvu sledimo načelu 'V številu je moč', zato prirejamo spletne in fizične dogodke, na katerih se prevajalci formalno in neformalno povezujejo, pozdravljamo pa tudi meddruštveno sodelovanje,« so zapisali.
V DSKP skupaj z mednarodnimi združenji ustvarjalcev javnost nenehno opozarjajo na nedorečenosti glede transparentne, odgovorne in etične rabe UI ter zaščite človeške ustvarjalnosti, avtorskih pravic in intelektualne lastnine. »Z uporabo strojnega prevajanja, ko to ni več orodje v rokah jezikovnega profesionalca, pač pa že kar nerevidiran končni izdelek, in ob (še) neregulirani rabi UI se odpirajo vrata spornim prevajalskim praksam in poslovnim modelom, kar se na področju književnega prevajanja že kaže v nekaterih nekakovostnih strojnih prevodih klasikov ali množično brane žanrske literature, ki so se v zadnjem času pojavili tudi v knjižnicah in knjigarnah,« še dodajajo v DSKP.
Predstavniki Lektorskega društva Slovenije pa izpostavljajo, da se novosti pogosto kažejo prav v jeziku, ki ga v času globalne odprtosti in pretočnosti ter hipnih rešitev celo v temeljih preobražajo. »Samoumevnost neupoštevanja Zakona o javni rabi slovenščine govori tudi o upadu ugleda lektorskega poklica, vendar pa je lektoriranje izoblikovana in strokovna dejavnost, lektor pa del tima ustvarjalcev besedil: je prvi bralec, s posluhom za jezikoslovno tradicijo in občutkom za nove izrazne potrebe, izoblikovanim ob izobraževanju, delu in stalnem strokovnem izpopolnjevanju,« še poudarjajo.
Strokovnjaki in strokovnjakinje s področja jezikovnih poklicev pa ne zavračajo razvoja in sodobnih tehnologij, pač pa opozarjajo predvsem na kritično rabo UI pri prevajanju kot orodja, ki ga usmerjajo jezikovni profesionalci s poglobljenim jezikovnim znanjem, kar vključuje tudi poznavanje širših družbeno-kulturnih kontekstov. V Združenju SCIT® izpostavljajo, da je vloga poklicno izobraženega kadra na področjih sodnega tolmačenja in pravnega prevajanja danes še pomembnejša kot v preteklosti: »Le dobro izobražen prevajalec ali tolmač je sposoben v izdelku, ki ga je ustvarila UI ali oseba brez ustreznega prevajalskega znanja, prepoznati pomenske in slogovne napake, kulturne neskladnosti idr.«.
Tudi v DPTS se zavzemajo za redno strokovno usposabljanje jezikovnih kadrov. »Prevajalci in tolmači morajo prevzeti menedžersko vlogo nadzorovanja in ocenjevanja kakovosti rezultatov UI. Aktivno morajo sodelovati z razvijalci programske opreme, uvajalci tehnologije UI na posamezna področja, z zakonodajalci in pravnimi strokovnjaki. Javnost, uporabnike in naročnike prevajalskih in tolmaških storitev pa je treba vzgajati in usposabljati za kritično uporabo UI ter jih ozaveščati tako o njenih prednostih kot o pomanjkljivostih in usodnih nevarnostih,« zapišejo v DPTS.
S številnimi izzivi se srečujejo tudi jezikovni in prevajalski oddelki slovenskih fakultet, saj beležijo iz leta v leto večji upad števila študentov. »Zanimanje za jezikovne poklice se pri mladih drastično zmanjšuje, kar je po eni strani povezano s slabšanjem delovnih pogojev in prekarizacijo dela, po drugi pa s pojavom generativne UI, ki nas v javnem diskurzu vse glasneje prepričuje, da bo strokovnjake, ki se poklicno ukvarjamo z jezikom, zlahka nadomestil stroj. Dodatno težavo predstavlja tudi splošen upad jezikovne kulture v slovenskem javnem prostoru in nekritičen odnos do rabe tujih jezikov, še posebej angleščine,« pravijo na Oddelku za prevodoslovje v Mariboru. Na Oddelku za prevajalstvo v Ljubljani pa dodajajo: »Zaradi skokovitega tehnološkega napredka se zdi, da imamo prevod s pomočjo prevajalnikov in orodij umetne inteligence nemudoma na dlani. Vendar besedilo, ki ga ponudi strojni prevajalnik, ni prevod, temveč le podlaga za nadaljnje delo. Čeprav besedilo deluje prepričljivo, se moramo zavedati, da ni pregledano in lahko vsebuje nepredvidljive pomenske zdrse, za katere nihče ni odgovoren in jih je težko zaznati, celo pri jezikih, ki jih dobro obvladamo. Da napake odpravimo, potrebujemo veliko znanja in izkušenj. Prav pridobivanje visoke ravni specifičnih znanj s področja prevajanja, jezika in kulture ter tehnoloških vsebin je poslanstvo prevajalskega študija.«
Kljub črnogledim, celo apokaliptičnim napovedim o perspektivi jezikovnih poklicev jezikovni pedagogi z optimizmom zrejo v prihodnost. »Delo prevajalcev in tolmačev se pod vplivom UI nedvomno spreminja, a vendarle se zdi, da pri iskanju pravih pomenskih in jezikovnih odtenkov, najdragocenejših razlik med jeziki in kulturami, stroj še ne bo nadomestil človeške ustvarjalnosti. Naloga ustanov, ki izobražujejo strokovnjake s področja jezikovnih poklicev, bo ozaveščati in opozarjati družbo prav na tovrstne vidike, še posebej etične, kot so zasebnost podatkov, odgovornost za napake ali vrednotenje intelektualnega dela, saj se prav ti dotikajo slehernega posameznika v družbi,« dodajajo v Mariboru.