Naravno okolje Slovenske Istre
Slovenska matica nadaljuje s knjižnimi prikazi značilnih slovenskih pokrajin z obsežno monografijo o Slovenski Istri, ki je zaradi svojega izjemnega naravnega okolja vredna posebne pozornosti. Letos je izšel naravoslovni del, v pripravi pa je še humanistični del, kar obeta skupaj več kot 700 strani dragocenega pričevanja o prostoru med Slavnikom in morjem. O naravoslovnem delu monografije smo se pogovarjali z uredniki Jernejem Pavšičem, Andrejem Seliškarjem in Matijem Gogalo.
Slovenska Istra 1
Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo
urejanje: Jernej Pavšič, Matija Gogala, Andrej Seliškar
Slovenska matica, zbirka Slovenske pokrajine, 2019, t. v., 458 str., 49 €, JAK
Bukla: Slovenska matica je doslej izdala štiri pomembne monografije o naravi v Sloveniji, med njimi sta bili dve posvečeni slovenskima pokrajinama, Ljubljanskemu barju in Vipavski dolini. Kaj je botrovalo odločitvi, da se v nadaljevanju zbirke posvetite Slovenski Istri?
Uredniki knjige: Želeli smo nadaljevati z opisi zanimivih slovenskih pokrajin. Že pri prvih dveh smo izbrali pokrajini, ki imata dobro določene naravne meje, kar je vodilo tudi pri izbiri Slovenske Istre. Poleg tega je Slovenska Istra zanimiva zato, ker vključuje tudi morsko okolje in soline in do sedaj ni bilo še celovite naravoslovne predstavitve tega prostora pa tudi sicer je bogastvo favne in flore izjemno. Opozoriti smo želeli tudi na hitro spreminjanje primorskega okolja zaradi človekovega vpliva.
Bukla: Komu je monografija namenjena? Predvsem strokovni javnosti ali tudi drugim, laičnim bralcem?
Uredniki knjige: Monografija je namenjena v prvi vrsti naravoslovno usmerjenim bralcem, ki jih narava posebno privlači. Obsežna knjiga vsebuje znanstvene in strokovne podatke, ki bodo koristna osnova strokovnjakom, študentom, dijakom in drugim laičnim bralcem. Opozarja tudi turiste, kaj je še posebej vredno obiskati. Ne nazadnje je pomembna tudi kot spodbuda odločevalcem za čim bolj premišljene posege v prostor.
Bukla: Knjiga je obsežen projekt, ki je zahteval sodelovanje velikega števila avtorjev. Koliko avtorjev je sodelovalo, katere vse stroke so zastopane? Kako je bilo usklajevati toliko avtorjev?
Uredniki knjige: Knjiga je bila kar velik zalogaj. Sodelovalo je 52 avtorjev iz različnih slovenskih institucij. Največ jih je bilo iz oddelkov ljubljanske univerze – Oddelka za geologijo, Oddelka za geografijo, Oddelka za biologijo, Oddelka za agronomijo in Oddelka za gozdarstvo, nato iz Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje, Znanstvenoraziskovalnega inštituta SAZU, Centra za kartografijo favne in flore Univerze v Mariboru, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Univerze na Primorskem in iz drugih organizacij. Biologov je sodelovalo največ, sledijo geologi in geografi. Knjigo smo urejali trije uredniki, ki smo si razdelili vsebino na tri sklope. Jernej Pavšič je uredil sklop nežive narave, ki obsega geologijo kopnega dela, v geologijo sodi tudi poglavje o ledenodobnih sesalcih, katerih ostanki so bili najdeni na tem območju. Obravnavane so površinske in podzemne vode obalnega zaledja, ki so vitalnega pomena za življenje na tem območju. Geografski oris predstavi površinsko sliko Slovenske Istre in se spusti tudi v obravnavo upravičenosti imena Slovenska Istra, ki nekaterim ni pogodu. V neživi svet smo uvrstili tudi prst kot pomemben dejavnik v kmetijstvu, kar velja tudi za podnebje. Morske usedline so pomembne za proučevanje živosti morskega dna in za zgodovino onesnaževanja morja. Velik pomen ima tudi gibanje morske vode zaradi vetrov in temperaturnih razlik. Andrej Seliškar je uredil sklopa rastlinstva, ki obsega poglavji o značilnostih rastlinstva in o morski bentoški vegetaciji, ter naravovarstvo, ki obsega varstvo narave in zavarovana območja. Matija Gogala je uredil obsežno poglavje o živalstvu, ki vključuje poglavje Pestrost morskega bentosa in opise številnih živalskih skupin.
Za pisanje posameznih poglavij smo izbrali trenutno najboljše specialiste za posamezna področja, ki so bili obremenjeni z rednim delom in zadolžitvami, tako da smo imeli največjo težavo, da smo jih prepričali v sodelovanje in od njih dobili obljubljeno gradivo. Zaradi temeljitega pregledovanja glavne urednice, tehničnega poenotenja besedil in nazadnje še epidemije se je izdaja knjige precej zavlekla, saj je bilo gradivo pripravljeno že leto pred izidom.
Bukla: Slovenska Istra je nekaj posebnega tudi zaradi geološke sestave, kar vpliva na celotno pokrajino. Običajni popotniki poznamo predvsem kraški rob in obalne klife, a Slovenska Istra skriva še številne druge posebnosti. Katere manj poučeni slabše poznamo?
Uredniki knjige: Geološko je posebej zanimiv prav obalni klif, kjer lahko opazujemo lepo naložene plasti laporovca in peščenjaka, ki jih na več mestih sekajo prelomi in se vidijo zamiki med plastmi. Če nekoliko podrobneje pogledamo vsakomur dostopne, odlomljene kose peščenjaka na obali, bomo v njih opazili različne reliefne vzorce, ki so odtisi nekdanjega življenja na morskem dnu. Posebnost je tudi apnenčeva čer pri Izoli, ki je polna fosilnih foraminifer. Izjemno zanimiv je apnenčasti svet v višjih predelih, npr. Socerbski kras, Podgorski kras, Rakitovški kras, Movraški kras in seveda najvišji vrh Slovenske Istre Slavnik s Čičarijo, kjer zaradi submediteranskega podnebja uspevajo številne toploljubne rastlinske in živalske vrste, vendar skoraj gotovo še niso vse znane.
Bukla: Geografski prostor Slovenske Istre sega od Slavnika do morja. Ena od značilnosti in posebnosti so tudi povezave zaledja z morsko obalo. Kako vse se kažejo te povezave?
Uredniki knjige: Hidrogeologi vidijo povezavo v podzemnih vodah. Pitna voda, ki jo uporabljajo obalni vodovodi, izvira v veliki meri iz kraškega zaledja z značilnimi vodonosniki, medtem ko voda iz medzrnskih prostorov rečnih nanosov počasi pronica proti morju in se tam pomeša z morsko vodo. Flišno zaledje je v veliki meri poseljeno z aktivnim prebivalstvom in poljedelsko obdelano, medtem ko so višji kraški predeli manj naseljeni in v njih ni aktivnega prebivalstva. Povezava je tudi med površinsko sladko vodo, ki priteče iz zaledja, npr. Rižano, in v laguni Škocjanski zatok z mešanjem z morsko vodo nastaja manj slana brakična voda, v kateri uspevajo določeni organizmi.
Bukla: V poglavju o živalstvu lahko beremo tako o morskih kot kopenskih živalih. Marsikdo najbrž niti ne ve, da lahko v slovenskem morju srečamo tudi kita ali pa v kopenskem zaledju šakala, da o pestrem svetu žuželk sploh ne govorimo. Ali Slovenska Istra izstopa po raznolikosti živalskih vrst?
Uredniki knjige: Da, vsekakor! Berite na primer poglavja o morskih predstavnikih želv, delfinov in kitov pa tudi o drugih nenavadnih obiskih iz južnih predelov Sredozemskega morja. Vsekakor je tudi med žuželkami in drugimi nevretenčarji veliko neobičajnih ali redkih vrst. Zato je tudi to eden od argumentov za izbor območja. V poglavju o rastlinstvu je precejšen del namenjen morski vegetaciji, kar bo za marsikaterega bralca pravo odkritje, saj je ta del rastlinstva širši javnosti manj znan. Po prebiranju te monografije bomo drugače gledali na morske alge, ki so predstavljene z opisi in fotografijami, med njimi tudi redkejše alge obalnega morja. Mnogih ni težko prepoznati in bodo kopalci lahko ugotavljali, katere vrste alg poraščajo kamnito morsko dno in naredijo kamne neprijetno spolzke.
Bukla: Ali monografija v tem prvem, naravoslovnem delu prinaša tudi katera dognanja, ki so prvič predstavljena laični javnosti?
Uredniki knjige: V geološkem smislu je širši javnosti predstavljen razvoj prostora, ki se je odvijal postopoma skozi milijone let od spodnjega eocena (okoli 55 milijonov let) do srednjega eocena (okoli 40 milijonov let). V tem času je bila sprva plitva karbonatna sedimentacija, ki jo je kasneje prekril globljemorski fliš. Tektonski premiki, ki so oblikovali tudi kraški rob, so se odvijali v mlajšem obdobju paleogena pred približno 22 milijoni let. Ali ste vedeli, da imamo v Slovenski Istri tri vrste bogomolk ali pa da lahko jeseni prisluškujemo pojočim nočnim metuljem? Da ne govorimo o številnih predstavnikih drugih živalskih skupin, katerih vrste najdemo le tu in nikjer drugje v Sloveniji.
Bukla: Knjigo odlikuje tudi izčrpno slikovno gradivo, ki nazorno predstavi neživo in živo naravo Slovenske Istre. Verjetno je bilo zbiranje in urejanje tega gradiva skoraj tako zahtevno kot urejanje tekstovnega dela?
Uredniki knjige: Izbor fotografij smo prepustili avtorjem, omejili smo le število fotografij. Avtorji so s fotografijami popestrili besedilo sestavkov in ga napravili razumljivejšega za povprečnega bralca. Mnoge izvrstne fotografije opozarjajo na geološke in geografske posebnosti, rastlinske in živalske vrste, mimo katerih smo hodili, ne da bi jih pred tem sploh opazili. S fotografijami se nam odpre nov svet poznavanja narave in prepoznavanja različnih vrst.
Bukla: Monografija je tudi dragoceno pričevanje o današnjem času Slovenske Istre, ko človek s posegi v naravo hitro spreminja njeno podobo. Ozaveščanje javnosti, k čemur prispeva tudi ta knjiga, lahko vpliva na to, da bi se posegov v naravo lotevali bolj preudarno. Kakšna bo prihodnost Slovenske Istre, bodo naši otroci in vnuki še lahko uživali v vsej raznovrstnosti te pokrajine?
Uredniki knjige: Odlika knjige je tudi v tem, da je v njej zapisano zdajšnje stanje naravnega okolja, ki se pred našimi očmi morda prehitro spreminja. Želje ljudi po poselitvi priobalnega prostora se skoraj ne da več ustaviti. Upamo, da bomo s knjigo prispevali k zavedanju, da imamo v Sloveniji in seveda tudi v Slovenski Istri še veliko premalo cenjene neokrnjene narave, ki jo vse bolj spoznavajo tudi tujci, kar povzroča še dodaten pritisk nanjo. Želimo, da bo vpogled v pestri naravni svet odprl oči tudi tistim, ki načrtujejo velikokrat nepremišljene, za naravo škodljive posege v prostor, in jih prepričal o preudarnejšem razpolaganju s prostorom. Če nam ne bo uspelo, bodo imeli naši potomci s to monografijo vsaj vpogled, kakšen je bil včasih ta mali, a čudoviti istrski prostor.
Bukla: Gre za prvi del monografije, posvečen naravoslovju. Kdaj lahko pričakujemo še drugi, humanistični del? Je že mogoče napovedati, katere teme bo obravnaval?
Uredniki knjige: Po prvotni zasnovi naj bi monografija o Slovenski Istri obsegala poleg narave, podobno kot je bilo v knjigi o Vipavski dolini, tudi poglavja o zgodovini, narodopisju, gmotni kulturi in gospodarstvu. Zaradi izjemno obsežnega gradiva smo se odločili za pripravo dveh knjig. Naša želja je, da bi drugi del izšel čimprej. V programu Slovenske matice je v naslednjem letu. Drugi del Slovenske Istre ureja Mitja Guštin, ki je zbral že večino gradiva s področja humanistike in družboslovja. Zasnoval je zelo pestro in obsežno vsebino: zgodovina poselitve in razvoja Slovenske Istre, umetnost – umetnostna zgodovina, arhitektura, turizem, pomorstvo, promet, ribištvo, solinarstvo, demografska gibanja, italijanska skupnost, šport, zdravstvo, razvoj visokega šolstva, varstvo kulturne dediščine in morda še kaj.