Tri študije za začetek nove zbirke ZRC SAZU »efka«
Razvezava imena nove zbirke Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, »efka«, pove, da z urednikom Jurijem Fikfakom povezuje znanstvene in strokovne monografije manjšega formata s področij etnologije, folkloristike in kulturne antropologije. Zunanji okvir zbirke je program Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks.
Saša Babič
Uganke na slovenskem
ZRC SAZU, zbirka efka, 2021, m. v., 168 str., 19 €
Folkloristka in lingvistka Saša Babič je vzela pod drobnogled v mednarodnem prostoru že izčrpno raziskane uganke in pokazala, da so lahko, enako kot pozdravi, kletvice, pregovori ali molitve, predmet znanstvene analize. Orisala je raziskovanje in definiranje ugank od antike do danes, nato pa opozorila, da so v slovenskem kulturnem prostoru od druge polovice 18. stol. naprej mnogi uganke zbirali in občasno objavljali, zlasti kot zabavne dodatke v pratikah in na zadnjih straneh časopisov, ne pa tudi raziskovali. Uganke, razdeljene na avtorske in folklorne, so v različnih okoljih in časih tudi različno poimenovali. Veliko jih ni namenjenih kratkočasenju in zabavi otrok, temveč so svojčas pogosto spremljale predporočna, sprejemna in druga obredja.
Maja Godina Golija, Vanja Huzjan,
Špela Ledinek Lozej
Govorica predmetov
ZRC SAZU, zbirka efka, 2021, m. v., 172 str., 19 €
Materialna kultura vedno daje zanesljive podatke o ljudeh, obenem so predmeti tudi danes – v času širitve pomena virtualnega sveta, pomemben del naše eksistence in komunikacije – vidni, povedni in razumljivi indikatorji, kaj smo. Tri uveljavljene avtorice v petih prispevkih predstavljajo svoje poglede na določene vrste premetov: Vanja Huzjan piše o razmerju med človekom in predmetom ter posebej še o oblačilni kulturi, kjer postavi v ospredje oblačilni videz predšolskih otrok, Maja Godina Golija sledi zgodovini raziskovanja materialne kulture na Slovenskem, nato se v poglavju o prehranski kulturi posebej posveti bučam in bučnemu olju, Špela Ledinek Lozej pa se ukvarja s stanovanjsko kulturo in poudarja značilnosti ognjišč v Vipavski dolini.
Monika Kropej Telban
Pripovedno izročilo
Razvoj in raziskovanje
ZRC SAZU, zbirka efka, 2021, m. v., 190 str., 19 €
Etnologinja Monika Kropej Telban se tu ukvarja z značilnostmi in razvojem ter različnimi teorijami in metodami raziskovanja pripovednega izročila v preteklosti in danes. Ugotavlja, da so slovenske pravljice, povedke, šaljive zgodbe in drugo pripovedno izročilo del svetovne slovstvene dediščine in širše pripovedne kulture, nato pa obravnava posebnosti posameznih pripovednih žanrov od mitov, bajk, legend in pravljic prek basni in pripovedk do spominskih pripovedi ter sodobnih povedk in govorice. Dodaja še pregled teorij raziskovanja in razvoja pripovednega izročila, oriše zgodovino zbiranja in raziskovanja slovenske slovstvene folklore ter nazadnje opozori na delo, ki sta ga na tem področju opravila Jernej Kopitar in Karel Štrekelj.