Slovenska knjiga v primežu angleščine
Sredi oktobra smo z odprtjem novega jezikovnega portala Franja dobili uporabni večjezični portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se je pridružil že obstoječima Franu in Frančku. Za tiste, ki jim poklic (vsaj delno) predstavlja tudi pisanje besedil v slovenščini (ali tudi drugih jezikih), so to seveda nepogrešljivi pripomočki, ki so – skupaj s še drugimi – ves čas v njihovi uporabi. Kozma Ahačič, predstojnik tega inštituta in redni sogovornik pri temah v povezavi z jezikom, je ob tej priložnosti v enem od pogovorov dejal, da je slovenščina v dobri kondiciji, vendar pa je treba biti kljub vsemu previden, saj lahko nekaj napačnih ali neprevidnih prihodnjih potez ošibi njen sedanji status. Vse večja prisotnost angleščine pri branju knjig in drugih daljših, pa tudi krajših besedil ter premalo aktivna javna politika za spodbujanje tovrstne rabe slovenščine sta zato gotovo pomembna izziva za prihodnost. Naj to ilustriram s konkretnim primerom.
Bilo je pred nekaj meseci v knjigarni Foyles, v času londonskega knjižnega sejma, kjer sem kot zmeraj, kadar pridem v angleško prestolnico, pregledoval knjižne novitete z različnih, predvsem neleposlovnih področij. Ravno sem se zadrževal na poslovnem oddelku, ko je tja prikorakal direktor ene od večjih slovenskih založb, ki vodi tudi nekaj knjigarn. Spogledala sva se, se nasmehnila in pozdravila, saj je bilo po eni strani naključje, da sva se srečala v knjigarni, po drugi pa tudi ne, saj je nekako logično, kam popoldne, ko se sestanki na sejmu končajo, vodijo poti zainteresiranega založnika v svetovni knjigarniški Meki. Brez vljudnostnega uvoda je beseda takoj nanesla na stanje njihove založbe, prodajo knjig v knjigarnah in podobno. Njegove ugotovitve so bile nedvoumne.
»Pred petimi leti smo v knjigarnah prodali približno desetino tujih, predvsem seveda angleških knjig, zdaj se je to število dvignilo že na skoraj trideset odstotkov. Saj promet in razlika v ceni, ki jo ustvarjamo s takšno prodajo, še gre, vendar kaj to dolgoročno pomeni za osnovni posel? Bomo čez pet let v knjigarnah prodajali polovico tujih knjig? Kako bo to vplivalo na izdajanje knjig v slovenščini?«
Poudariti velja, da se dotični direktor šteje med tipične ekone, je torej nekdo, ki založništvo in svoje odločitve presoja skoraj izključno po ekonomskih kriterijih, s kulturno in umetniško vrednostjo knjig ter njihovim pomenom za jezik in narod pa se ne ukvarja kaj dosti. Kaj to pomeni? V praksi to, da celo nekdo, ki knjige in njihovo prodajanje sodi pretežno skozi denar, v prihodnosti vidi težave v zvezi z izdajanjem in prodajanjem slovenskih knjig.
Nedavno je izšla nova knjiga priljubljenega pisca in misleca Yuvala Noaha Hararija Nexus, v kateri je zapisal drzno tezo, da je vzpon umetne inteligence primerljiv z izumom tiska. Zato zagovarja zadržano rabo teh orodij, da ne bodo imela prevelikega vpliva na našo prihodnost. S tem se lahko strinjate ali pa tudi ne, vsekakor pa je treba priznati, da se bo večina vpliva umetne inteligence v prihodnosti nanašala na dodatno uporabo angleščine pri vsakodnevnem življenju, saj bodo ti modeli vedno najbolje delovali v angleščini.
Kaj to pomeni v praksi? Če – kot je razvidno iz raziskave Knjiga in bralci VII, ki je zdaj izšla tudi v knjižni obliki – primerjalno pogledamo strukturo kupljenih knjig v angleščini leta 2019 in leta 2024, ne glede na starost kupcev, potem vidimo, da se je odstotek tistih, ki večino knjig kupijo (te kupijo v angleščini), strmo povečal (kupljenih knjig v angleščini naj bi bilo že blizu 15 odstotkov). Leta 2019 je bilo takih kupcev 8 odstotkov, leta 2024 pa že 11 odstotkov; razlika relativno ni videti velika – tri odstotke, absolutna rast pa je veliko bolj skrb vzbujajoča, saj znaša skoraj 40 odstotkov.
Na začetku letošnjega novembra je Veen Bosch & Keuning, največja nizozemska založba, ki je od začetka tega leta v lasti ameriške založbe Simon & Schuster, previdno naznanila načrte, da bo začela testno preizkušati prevajanje žanrskih knjižnih naslovov iz angleščine v nizozemščino s pomočjo umetne inteligence. Zatrdili so sicer, da se bodo omejili zgolj na žanrske knjige in da bo šlo za manj kot deset knjižnih naslovov – a vendar so to že prvi koraki proti neznani jezikovni prihodnosti, ki se gotovo ne bodo ustavili pri tem. Podrobneje o tej temi piše Iztok Ilc v rubriki Pobliski v prevode.
Slovenci smo bili vedno na jezikovnem prepihu, znanje tujih jezikov nam je odpiralo pot v svet. To je tudi značilnost drugih manjših jezikovnih narodov, denimo Skandinavcev. Vendar pa lahko pritisk angleščine, tako skozi digitalne platforme kot zdaj tudi z orodji umetne inteligence, v temelju preobrazi pogled na prihodnjo uporabnost angleščine in jo še bolj intenzivira. K temu lahko dodatno negativno pripomore upadanje znanja šolajočih se mladih pri nas, kar potrjujejo tako mednarodne raziskave kot praktične izkušnje. Rezultati raziskave PISA in drugih podobnih so za slovensko šolo iz leta v leto slabši, to pa pomeni, da ne gre zgolj za kratkotrajen odmik od slovenščine, temveč za dolgoročnejši trend z nepredvidljivimi posledicami za slovensko knjižno založništvo in slovensko besedo nasploh.
Pred nami je Slovenski knjižni sejem in praznični čas obdarovanja, ko bo tudi več možnosti za branje – če kdaj, je zdaj čas za slovensko knjigo, za branje v slovenskem jeziku. Srečno!
P. S. Še obvestilo: v četrtek, 12. decembra, bomo na spletni strani www.bukla.si objavili celovit pregled najbolj izstopajočih knjižnih naslovov v letošnjem letu. Vabljeni k branju!