O Mentorju
Revija Mentor izhaja od leta 1979, trenutno delamo tretjo številko 41. letnika. Ustanovila in urejala sta jo Peter Božič in Dragica Breskvar, od leta 1992 do 2013 pa samo še slednja, ki je s svojo neustavljivo energijo poosebljala revijo. Od jeseni 2013 uredniško ekipo sestavljava z mag. Barbaro Rigler. Kot glavni urednik Mentorja sem prepričan, da je osrednja naloga tiskanih literarnih revij danes zlasti ohranjanje kuratorske, uredniške in mentorske vloge medija. Namreč literarne revije niso zgolj razpečevalke in izdajateljice literarnih in polliterarnih besedil, ampak so tudi nepogrešljiv del komunikacijskega kroga knjige, žive kulture.
Z vzpostavljanjem dinamičnega dialoga med avtorji, uredniki, sodelavci, strokovnimi in ljubiteljskimi bralci, založbami in drugimi akterji; z objavljanjem refleksije o književnih in kulturnih stvareh; z razvijanjem načinov mišljenja literature in kulture; s povezovanjem med različnimi polji kulture; z uvajanjem mladih avtorjev, odkrivanjem novih piscev, trendov in slogov. Toda znotraj tega ima revija Mentor še prav posebno mesto in funkcijo. Ker jo izdaja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je podnaslovljena z Revija za literaturo in mentorstvo, skupaj z drugimi dejavnostmi JSKD vključuje torej tudi izobraževalno, mentorsko funkcijo. Predvsem je torej namenjena pisateljem in piscem začetnikom, neuveljavljenim in mladim, ne nazadnje tudi tako ali drugače spregledanim in marginaliziranim; hkrati pa naj bi nudila z zgledom in občasno refleksijo tudi podporo njihovim mentorjem in spodbujevalcem. Že tako ali tako pa nikoli ni bila in ne bo namenjena le tistim, ki občasno pošljejo svoja besedila na uredništvo, ampak tudi ekipi (mladih) piscev, ki z revijo redno sodelujejo kot recenzenti in kritiki, potopisci, poročevalci, novinarji …
Na moj predlog smo že pred leti znova uvedli uredniški komentar – vsako literarno besedilo, ki ga objavimo, pospremimo s kratko recenzijo resornega urednika, ki skuša avtorja napotiti tako k nadaljnjemu razvoju kvalitet svoje pisave in razvoju avtorskega glasu kot k odpravi pomanjkljivosti in zatikov. V literarni kritiki dajemo prednost samozaložniškim knjigam, knjigam manjših ali »perifernih« založb, žanru, spregledanim zvrstem itd. Pesnik in učitelj David Bedrač ureja in sestavlja rubriki Najstnik in Šolski sprehodi; v prvi objavljamo intervjuje z mladimi, navadno še šolajočimi se pisci in njihovimi mentorji, navadno učitelji (slovenščine), skupaj s pogosto prvo literarno objavo; druga je namenjena recenziji šolskih glasil in drugih literarnih izdaj osnovnih in srednjih šol, pa tudi fakultet. Kot že nakazano, pri reviji gojimo tudi številne druge, polliterarne in novinarske žanre, ki jih je marsikje že težko najti: poleg intervjuja, eseja in kritike še potopis, poročilo in portret. Pri slednjih žanrih se naslanjamo tudi na široko razvejano dejavnost JSKD, objavljamo npr. zapise o plesnih prireditvah in portrete plesalcev itd. Dolgoletni sodelavec Matej Krajnc pa skrbi tudi za rubriki Komu zvoni, v kateri recenzira in izpostavlja kantavtorsko glasbo, in Literarni skovik, kjer so v ospredju satira, samoironija, tako in drugačno kritično smešenje družbenih, psiholoških in drugih pojavov na slovenski literarni sceni. Prostor seveda dajemo tudi prevodni literaturi, pri čemer smo tesno povezani s projektom Prevajalnice, ki z izkušenimi mentorji izobražujejo mlade prevajalce. Ne nazadnje pa ne smemo pozabiti tudi na enostranski strip in dramska besedila gledaliških predstav za mlade, ki jih redno objavljamo na pobudo Barbare Rigler.
Tudi nekaj drugih projektov je, pri katerih revija sodeluje oziroma jih vodi – administrativno in organizacijsko seveda vse literarne projekte JSKD neutrudno vodi Mentorjeva sourednica in vodja literarne izpostave pri Javnem skladu. V zadnjih letih so se razni priročniki in zborniki (t. i. seniorskih piscev pa slovenskih avtorjev, ki pišejo v drugih jezikih itd.) sicer umaknili na splet oz. izhajajo bienalno, toda revija Mentor je še vedno osrednje gonilo nekaterih osrednjih literarnih prireditev, ki vzdržujejo pomembno mentorsko in izobraževalno dejavnost. Poleg različnih delavnic, katerih obseg se iz leta v leto celo povečuje, je najpomembnejša seveda Festival mlade literature Urška, pri katerem sodelujejo mladi pisci od 15. do 30. leta. Petim finalistom natečaja Urška vsako leto oktobra v Slovenj Gradcu priredimo tudi poseben dvodnevni dogodek, ki je sestavljen s srečanji z dijaki tamkajšnjih srednjih šol, ki berejo njihova nominirana besedila – takrat in tako se marsikateri mladi avtor prvič neposredno sooči z bralci svojih del; s kratko izobraževalno delavnico ter osrednjim slavnostnim dogodkom, na katerem ne izberemo le zmagovalca natečaja, ki naslednje leto prejme književni prvenec, ampak se dela petih finalistov tudi uglasbijo, zaigrajo, zaplešejo in drugače predstavijo, kar je vsekakor posebno doživetje. Na ta način s Festivalom Urška uveljavljamo idejo živega in dejavnega stika z literaturo ter uvajamo mlade avtorje v brbotajoči in raznovrstni literarni sistem.