Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0
Pobliski v prevode

O prevodih

Bukla 57, september 2010

O prevodih

Čitanka
Georges Perec
prevod: Suzana Koncut, Aleš Berger in Nadja Dobnik

Založba Litera je po Gertrude Stein in Paulu Bowlesu pripravila novo knjigo v seriji čitank – predstavitvenih izborov nekonvencionalnih avtorjev. Tokrat nam Suzana Koncut ob podpori Aleša Bergerja in Nadje Dobnik predstavlja Georgesa Pereca (v slovenščini imamo že prevod njegovega magnum opusa Življenje, navodila za uporabo izpod rok iste prevajalke). Knjiga je obvezno branje vsaj za ljubitelje avtorjev, kot so Raymond Queneau, Italo Calvino in Boris Vian. Perec je (kot eden od ustanoviteljev literarne skupine OuLiPo) znan po svojem eksperimentiranju s formalnimi pravili jezika, od tod tudi izjemna težavnost njegovih besedil za prevajanje. Kljub temu se je skupina prevajalcev suvereno spopadla z odlomki eksperimentalnih besedil, kot so Izgin (ki ima v izvirniku dobrih tristo strani, v izboru dvaintrideset), v katerem ni niti enkrat uporabljena najpogostejša francoska (in slovenska) črka E, kar v izvrstno tekočem prevodu na prvi pogled tako rekoč ni opazno; Abecede, zbirka eksperimentalnih pesmi na osnovi različnih zaporedij enakega števila istih črk, ki pa kljub temu tvorijo skladenjsko, če že ne logično smiselno besedilo; pa tudi različna programska (Ukvarjanje s čim?) in »seznamsko-opisna« (Poskus izčrpnega opisa nekega kraja v Parizu, Spominjam se, Opazke o umetnosti in načinu razvrščanja knjig) besedila. Gre za enega tistih prevodov, ki od prevajalca terjajo, da je skorajda tako ustvarjalen kot avtor, in v tem povsem uspeva. Prevod, ki vzbuja spoštovanje. VRHUNSKI.

Ameriška pastorala
Philip Roth
prevod: Miriam Drev

Prevajanje romanov Philipa Rotha v Sloveniji zadnja štiri leta doživlja pravo renesanso, saj ne mine leto, da ne bi izšel najmanj en njegov roman, leta 2009 pri Modrijanu kar dva. Ameriška pastorala je prejela Pulitzerjevo nagrado in velja za eno njegovih najboljših del. Roth na petsto straneh skozi zgodbo družine Seymourja Levova-Šveda ponuja refleksijo o velikih socialnih in miselnih spremembah v Ameriki poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, o družbenih nemirih, ki so uničili soseske ter spremenili socialno in gospodarsko strukturo celih mest, pa tudi terorizmu, takrat še domorodnem, ameriškem. Kaj povzroči, da hči zgledne, spodobne, premožne družine postane radikalna razstreljevalka javnih stavb, morilka in na koncu džainistka? Katera sila v človeku je tista, ki opustoši cela družbena okolja? Rothov bogato refleksivni in izčrpni slog bralca dobesedno preplavi in ne izpusti do konca besedila. To je tudi zasluga prevajalke, ki je v zadnjih letih opozorila nase že z več obsežnimi zahtevnimi prevodi (npr. Povodje Swifta Grahama in Pivec palmovega vina Amosa Tutuole). Prevod nekatere šibke točke prikaže šele ob tesnejši primerjavi z izvirnikom. Redke so sicer smiselne napake, kakršne se nam občasno priplazijo vsem – ko npr. nikoli si nisem domišljala, da me ne boš našel postane nisem pričakovala, da me boš kdaj našel, ali ko začela (se je) smejati njihovi slepoti za krhkost celotnega sistema postane začela (se je) krohotati celotnemu butastemu in razmajanemu sistemu; tovrstne napake se v sicer monumentalnem besedilu tako rekoč izgubijo. Nekoliko bolj pa moti prevajalkina navada, da razmeroma ohlapne izraze konkretizira, preproste ekspresivizira in koncizne razširja: (bilo je) veliko pospraviti postane (bilo je) precej umazane posode (kaj pa druga packarija?); smejati se postane krohotati se; bilo je preveč postane zadeva je bila preveč obupna; njeno dušo je treba ljubiti postane vseeno ostaja njena duša, ki je vredna ljubezni. Ta potreba po konkretiziranju oziroma dodatnem razlaganju neobveznega, eliptičnega se lahko tudi maščuje. Tako na primer prevajalka v enem odstavku besedo destructiveness v stavku tolikšna je bila njena uničevalnost prevede kot bila je precej uničevalen otrok, že nekaj vrstic kasneje pa jo v stavku to je bila njena razdiralnost: razbijanje termovk in ubijanje jajc prevede kot v tem pa je bila tudi vsa njena razdiralnost – razbijala je termovke in jajca. Kako torej: je bila precej uničevalna ali komaj kaj? Prevod je bolj razlagalen od izvirnika, a razlagi sta si v nasprotju!
Kljub temu osebnemu manirizmu in njegovim pastem pa prevod s svojo silovitostjo bralca nazadnje pusti enako pretresenega nad kompleksnostjo človeka in zgodovine kot Rothov izvirnik, tako da ga moramo brez dvoma označiti kot ZELO DOBER prevod.

Dr. Andrej E. Skubic je samostojni pisatelj in prevajalec. V obdobju 2000– 2007 je bil asistent za slovenski jezik na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...