Oko besede 2013
Pred zadnjim septembrskim vikendom se je delno v Murski Soboti, delno v Veliki Polani odvijalo Oko besede 2013 oziroma 18. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev. Za organizacijo in izvedbo je tudi letos vzorno poskrbela ekipa, zbrana okoli založbe Franc - Franc.
ROJSTVO IN POSLANSTVO
»Naša založba je zamisel o srečanju mladinskih pisateljev uresničila v sodelovanju z Darko Tancer Kajnih, ki je urednica revije Otrok in knjiga,« se spominja Feri Lainšček, aktivni član organizacijske ekipe. »Pred tem v državi ni bilo podobnega srečanja pisateljev, ki pišejo za otroke in mladino, tudi se ti pisatelji niso kaj dosti organizirano družili. Ali, če povem povsem po resnici, mladinska književnost je bila kljub svoji nedvomni kakovosti na več ravneh močno zapostavljena in nujno je bilo, da se skupaj postavimo zanjo. Danes lahko že rečemo, da smo bili pri tem vsi skupaj kar uspešni.«
Ko Lainščka povprašamo o poslanstvu srečanja mladinskih pisateljev, povzame: »Del poslanstva je nedvomno tudi v tem, da si lahko tako skupaj prizadevamo za pravičnejšo obravnavo mladinske književnosti znotraj korpusa slovenske književnosti. V prvi vrsti pa gre seveda za to, da lahko tako srečanje zmeraj uvrsti na program teme, ki se dotikajo najrazličnejših oblik in vsebin literarne ustvarjalnosti za mlade bralce. Srečanje je čisto zares tudi praktično združilo vse, ki na tem področju kaj delajo, pa navsezadnje tudi kaj pomenijo. Srečanje je rodilo nacionalno nagrado za mladinsko književnost, med člani Društva slovenskih pisateljev pa je zdaj veliko več mladinskih ustvarjalcev. Slej ko prej se bo zgodilo tudi to, da bo kdo od njih dobil Prešernovo nagrado.«
Lainšček seveda govori o nagradi večernica, ki se podeljuje v sodelovanju s časopisno hišo Večer. Letos je žirija v sestavi dr. Dragica Haramija, dr. Aleš Debeljak, Melita Forstnerič Hajnšek, Maja Logar in Kristina Picco kot zmagovalca prepoznala Petra Svetino s knjižnim delom Ropotarna.
Ko beseda nanese na financiranje srečanja, Feri Lainšček pravi: »Srečanje pretežno financira Javna agencija RS za knjigo. Do letos ga je podpirala tudi Mestna občina Murska Sobota, zdaj pa je to vlogo prevzela občina Velika Polana. Delež sponzorjev in donatorjev pa se sicer iz leto v leto manjša, saj gospodarstvo v Pomurju neizprosno stagnira.«
In koga povabijo na srečanje?
»Na srečanje povabimo tako rekoč vse, ki ustvarjajo kaj vrednega na področju slovenske otroške in mladinske književnosti.«
Niso pa to vsi povabljeni. Na srečanju je mogoče opaziti tudi kritiške spremljevalce mladinske književnosti, urednike, knjižničarje in mnoge druge, ki so s to vrsto književnosti tako ali drugače povezani.
PROGRAM
Srečanje odlikuje tudi pester program, ki poleg podelitve večernice obsega tudi nastope pisateljev po lokalnih osnovnih in srednjih šolah, simpozij, debate in seveda tudi družabne trenutke.
»Program pravzaprav narekuje aktualno dogajanje v zvezi z mladinsko književnostjo,« razmišlja Lainšček. »Živimo v času, ko se problemi in zagate, pa naj gre za vsebino ali obliko, rojevajo kar sami od sebe. Nam gre za to, da jih zaznamo, reflektiramo in obelodanimo. Zanimata nas, skratka, kritična misel in aktiven odnos do dogajanja. Letos je bila tema srečanja revščina v mladinski književnosti. Tudi proračun srečanja je bil veliko manjši kot prejšnja leta. A to nam, ni vzelo volje ali nam pokvarilo veselja. Skratka, kriza naj se gre lepo solit.«
OKO NOVOPEČENEGA INSAJDERJA
Sam sem bil letos na Oko besede povabljen prvič. Prireditev sem na svojih radarjih zaznal že pred leti, ko sem se spraševal, kako je mogoče priti tja. Oprijemljiv odgovor me je našel lansko leto, ko mi je na to temo pisala kolegica Majda Koren. Njeno e-pismo je vsebovalo sporočilo, da me organizatorji iščejo, a ne morejo dobiti mojega naslova.
»Morda pa ob letu osorej,« sem si mislil in zgodilo se je natančno to. Avgusta sta se je prek Facebook profila oglasili najprej Majda in nato še Vesna Radovanovič, ena od stebrov organizacijske ekipe. Vabilo je bilo iskreno, pot v Mursko Soboto pa je minila v razmišljanju, kaj lahko pričakujem. Kot po navadi sem si v mislih naslikal nekaj možnih scenarijev, ki pa so bili precej različni od tega, kar me je čakalo na vzhodu Slovenije. Pristnost, neverjetna iskrenost, spontanost in privlačen odmerek neobičajnosti so sestavine, ki srečanje najbolje opišejo. Kljub temu da sem spadal med daleč najmlajše, tako po stažu kot po letih, so me kolegi sprejeli odprtih rok. Tudi sicer je bilo mogoče opaziti, da so se z leti med njimi stkale močne vezi, ki jim pomenijo mnogo in na katere so avtorji mladinske literature ponosni. Lokalno okolje je na srečanje sila ponosno, kar se najbolje odraža v vabilih na obisk šol in odnosu prosvetnih delavcev do avtorjev, ki jih obiščejo.
»Smo kot velika družina,« o značaju srečanja glasno razmišlja Vesna Radovanovič, Feri Lainšček pa jo je dopolnil z naslednjo mislijo: »Na srečanju v Murski Soboti smo sicer pogosto zelo kritični, nismo pa konfliktni. Duh srečanja, ki smo si ga od začetka zamislili kot ustvarjalno, dobronamerno, družabno, veselo in nasmejano, je očitno že okužil večino udeležencev. Česa lepšega in boljšega si kot organizatorji vsekakor ne moremo želeti.«