Prevodne nagrade Društva slovenskih književnih prevajalcev
Spoštovani bralci rubrike Pobliski v prevode, v tej številki revije bi vas Društvo slovenskih književnih prevajalcev rado spomnilo na nagrade in priznanja, ki jih podeljuje.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev kot strokovno združenje, ki skrbi za ohranjanje visoke ravni prevajalskega dela in uveljavitev stroke ter za stike med prevajalci in njihovo seznanjanje s teoretičnimi, zgodovinskimi, socialnimi in praktičnimi vidiki prevajalstva, svoje cilje uresničuje (med drugim) s prirejanjem literarnih in debatnih večerov, strokovnih srečanj, predavanj, posvetovanj ipd., s spodbujanjem mednarodne študijske izmenjave prevajalcev, s sodelovanjem z drugimi kulturnimi, izobraževalnimi in strokovnimi organizacijami in ustanovami v Sloveniji in tujini, z izdajanjem publikacij o prevajalstvu in sodelovanjem pri tovrstnih publikacijah drugih izdajateljev ter z nagrajevanjem prevodne vrhunskosti.
Slovar slovenskega knjižnega jezika glagol prevájati pomensko opredeljuje kot izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika in navaja primere rabe: prevajati dramo, roman; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem, samostalnik prevajálec pa kot kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem in navaja primere rabe: prevajalec je roman dobro prevedel; pogovarjala sta se s pomočjo prevajalca; zaposlil se je kot prevajalec na sodišču; prevajalec iz nemščine in angleščine; šola za prevajalce / za prevajalca nam je bil neki domačin / leposlovni, tehnični prevajalci.
Slovarski razlagi sta skopi, slovarski pač, zato ne moreta celostno zajeti tako širokega pojma in področja, kakršno je prevajanje, še zlasti književno prevajanje. Dandanašnji za marsikoga prvi in edini vir informacij, wikipedija, pravi, da je prevajanje proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik, pri čemer gre za prenos jezikovne in kulturne značilnosti v drug jezik. Pri procesu prevajanja se ne sme izgubiti pomen besed, ki je v različnih kulturah drugače obarvan. Zavedanje kulturnih razlik med izvirnim in ciljnim jezikom je ključno pri delu prevajalca, saj z upoštevanjem le-tega postane prevod razumljiv in ustrezen.
V monografiji Književni prevod (1997, ur. Meta Grosman) je književni prevod, ne glede na to, ali je zvest posnetek ali prirejena interpretacija, opredeljen kot poustvaritev pomena ali sporočila izvirnega besedila in kot takšen ima status nadomestka izvirnika v jezikovnih skupnostih, ki uporabljajo druge jezike, oziroma v njihovih literarnih sistemih; književni prevod je posebna oblika medkulturnega posredovanja nekega drugega besedila in ima moč, da lahko prenese nekega avtorja in/ali njegovo besedilo v drugo kulturo in ga s tem povzdigne nad meje njegovega lastnega jezika in kulture.
Tovrstne posebno uspele prevode Društvo slovenskih književnih prevajalcev vsako leto nagradi.
Najstarejša prevodna nagrada, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je Sovretova nagrada, priznanje za vrhunske dosežke na področju prevodne književnosti na Slovenskem, poimenovano po Antonu Sovretu, največjem slovenskem prevajalcu iz antičnih jezikov. Nagrada je bila prvič podeljena leta 1963, in sicer Miri Mihelič za prevode W. Faulkner: Svetloba v avgustu (1952), T. Wolfe: Ozri se proti domu, angel (1957) in C. Dickens: Pickwickovci (1962) ter Janezu Gradišniku za prevoda T. Mann: Čarobna gora (1959) in R. Musil: Mož brez posebnosti (1962). Društvo je doslej podelilo 78 nagrad.
Nagrado Radojke Vrančič Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode umetniških in znanstvenih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer prevajalcem do vključno 35. leta starosti. Nagrada je bila ustanovljena leta 2002, najprej se je imenovala priznanje za mladega prevajalca, od leta 2013 pa se imenuje po ugledni prevajalki in mentorici mladih prevajalcev Radojki Vrančič. Društvo je doslej podelilo 14 nagrad.
Lavrinova diploma, priznanje za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture, je v nasprotju z drugimi nagradami oz. priznanji, ki jih Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode umetniških in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, namenjena prevajalcem iz slovenščine. Ustanovljena je bila leta 2003. Imenuje se po Janku Lavrinu, uglednem prevajalcu, literarnem zgodovinarju, esejistu, pisatelju in zaslužnem profesorju Univerze v Nottinghamu. Lavrinovo diplomo so doslej prejeli naslednji prizadevni posredovalci oziroma ambasadorji slovenske literature in kulture: František Benhart, Klaus Detlef Olof, Jolka Milič, Orsolya Gallos, Josip Osti, Katarina Šalamun Biedrzycka, Luko Paljetak, Erwin Koestler, Andrée Lück Gaye, projekt Litterae Slovenicae, Ciril Zlobec in Fabjan Hafner.
Jermanovo nagrado Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada je bila ustanovljena leta 2013. Imenuje se po uglednem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Društvo te nagrade doslej žal še ni podelilo, ker kljub velikemu številu dobrih, zelo dobrih in odličnih del s področja, ki ga nagrada pokriva, tudi po večkratnih pozivih nismo prejeli zadostnega števila predlogov, o katerih bi komisija za nagrade in priznanja lahko presojala.
Glede na to, da lahko kandidate za prevodne nagrade Društva slovenskih književnih prevajalcev predlagajo založbe, kulturne ustanove, komisija za nagrade in priznanja pri DSKP in posamezniki, vas želimo, spoštovani bralci, s tem prispevkom povabiti k tvornemu sodelovanju – vas je kateri od prevodov, ki ste jih prebrali v zadnjih dveh letih, s kakovostjo tako pritegnil, s prevodno vrhunskostjo tako navdušil, da menite, da si zasluži stanovsko nagrado? Društvo bo na svoji spletni strani (www.dskp-drustvo.si) v kratkem objavilo razpise za letošnje prevodne nagrade, predlagajte!
Dr. Đurđa Strsoglavec je predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, prevajalka iz južnoslovanskih jezikov ter predavateljica južnoslovanskih književnosti in prevajanja na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.