Skazova hiša kot prostor živega spomina kraja Šmarje pri Jelšah
Za Krajevni muzej Skazova hiša je Knjižnica Šmarje pri Jelšah leta 2025 prejela nagrado za najboljši projekt slovenskih splošnih knjižnic za nov pristop k strokovnemu delu knjižnic.
Vsak kraj ima svoje zgodbe, ljudi in spomine, ki ga oblikujejo. Knjižnice pa te zgodbe zbiramo, raziskujemo in ohranjamo v domoznanskih zbirkah, hkrati pa iščemo različne načine, kako jih približati javnosti. Tudi v Knjižnici Šmarje pri Jelšah si prizadevamo, da te zgodbe ne bi ostale skrite v arhivih, zato jih na različne načine približujemo lokalni javnosti. Posebej pomembno nam je, da o lokalni preteklosti lahko ljudje ne le prebirajo, ampak jo tudi vidijo, doživijo in o njej pripovedujejo. Prav iz te želje je nastala Skazova hiša, kjer smo zgodbo o pomembnem obdobju razvoja kraja in ljudi preselili v prostor spominov, v katerem je lokalna zgodovina postala živa in dostopna vsakomur.
Od zgodbe do muzeja
V Knjižnici Šmarje pri Jelšah posebno pozornost namenjamo domoznanski dejavnosti, saj želimo zbrano gradivo o našem kraju približati čim širšemu krogu ljudi. Iz iskanja novih načinov predstavljanja lokalne dediščine je zrasla tudi ideja o krajevnem muzeju Skazova hiša, ki domuje v eni najstarejših in najlepše ohranjenih trških hiš v Šmarju pri Jelšah.
Hiša je povezana s Francem Skazo, premožnim veleposestnikom, domoljubom in človekom, ki je verjel v slovenski jezik, znanje in napredek kraja. Svoje premoženje je namenjal skupnosti, podpiral društva in gradnjo javnih stavb. V družbi pomembnih štajerskih domoljubov je sodeloval na taborih ter finančno podprl ustanovitev prve slovenske tiskarne v Mariboru. Njegova zgodba je bila dolgo neznani del lokalne preteklosti. Šele raziskovanje njegovega pravnuka Milana Puglja je razkrilo, kako pomembno vlogo je imel Skaza pri razvoju Šmarja pri Jelšah v 19. stoletju.
Prvi korak na poti do muzeja je bila občasna razstava ob 180. obletnici Skazovega rojstva leta 2018. Takrat se je pokazalo, da je zgodba dovolj zanimiva in pomembna, da si zasluži trajnejšo predstavitev. Ideja o stalni postavitvi je postopoma dozorevala, čeprav prvotnega načrta, da bi muzej odprli že leta 2021, zaradi različnih omejitev ni bilo mogoče uresničiti. V knjižnici smo vztrajali, se dogovarjali in iskali rešitve s skupnostjo. Z Občino Šmarje pri Jelšah smo oblikovali delovno skupino in si razdelili naloge: občina je obnovila prostore in uredila razsvetljavo, knjižnica pa je pripravila vsebino in postavitev stalne razstave. Projektu se je pridružil tudi Zavod za turizem, šport in mladino, ki je v delu hiše uredil turistično-informacijski center. Prav ta povezava je omogočila, da je danes razstava obiskovalcem dostopna vsak dan.
Pri nastajanju muzeja niso sodelovale le institucije. Ker v hiši ni bilo ohranjenih predmetov družine Skaza, smo za pomoč prosili domačine. Z njihovimi prispevki smo ustvarili razstavo, ki je postala pravi projekt skupnosti. Uresničitev razstave je koordinirala in vsebinsko pripravila bibliotekarka Mateja Žagar, pri postavitvi razstave je s svojim strokovnim znanjem pomagala domačinka, muzealka in umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker. Razstavo je oblikoval direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marko Samec, ki je zasnoval vizualno podobo razstave. Tudi ta je pomemben del pripovedi, saj obiskovalca pritegne že ob vstopu in ga povabi, da začne zgodbo odkrivati.
Ko zgodovina postane doživetje
V Skazovi hiši obiskovalec ne spoznava samo Franca Skaze, temveč Šmarje pri Jelšah v času pomembnih družbenih in narodnostnih sprememb 19. stoletja. Razstavo sestavljajo kopije najstarejših fotografij kraja ter pohištvo, učni pripomočki, glasbila, knjige in drugi predmeti, ki približajo vsakdanje življenje takratnih prebivalcev. Skozi pripoved in razstavljene predmete se lahko obiskovalec za trenutek preseli v preteklost in spozna čas narodnega prebujanja, ko je tudi peščica domačih zanesenjakov pomembno prispevala k razvoju kraja.
Posebno mesto ima pri tem delo z otroki in mladimi. Še pred stalno postavitvijo so bili med prvimi obiskovalci Skazove hiše devetošolci v okviru kulturnih dni. Otroci so tam zgodovino svojega kraja prvič doživeli zunaj učbenikov, s tem pa se je okrepilo tudi sodelovanje knjižnice z osnovno šolo. Danes muzej obiskujejo vrtčevski otroci, osnovnošolci iz Šmarja pri Jelšah in drugih občin, udeleženci univerze za tretje življenjsko obdobje, društvene skupine, domačini in turisti. Vsako leto Skazovo hišo obišče okoli 1500 obiskovalcev, med njimi so domačini in tudi obiskovalci, ki zgodbo kraja šele odkrivajo.
Zgodba razstave je dobila nadaljevanje tudi v knjigi Franc Skaza in Šmarje pri Jelšah v 19. stoletju. Kar obiskovalec v muzeju doživi skozi prostor, predmete in fotografije, lahko bralec v knjigi raziskuje bolj poglobljeno. Knjiga zato ni le spremljevalni katalog, ampak samostojen domoznanski vir, ki z besedili, dokumenti in slikovnim gradivom ponuja širši vpogled v življenje kraja in njegove prebivalce.
V Skazovi hiši poleg vodenih ogledov razstave pripravljamo tudi manjše čitalniške večere z domoznansko in zgodovinsko tematiko, zato ostaja prostor srečevanja in pogovora o preteklosti. Obiskovalci pa s svojimi spomini, fotografijami in predmeti še naprej soustvarjajo njeno vsebino. Prav v tem vidimo največjo vrednost projekta: dediščina ni nekaj zaključenega, ampak se dopolnjuje z novimi zgodbami ljudi, ki v njej prepoznajo del svojega kraja in sebe.
Projekt je tako razširil vlogo knjižnice. Ta ni več le prostor, kjer knjige izposojamo in hranimo, ampak tudi prostor, kjer lahko zgodovino vidimo, doživimo in o njej govorimo. S Skazovo hišo smo domoznansko dejavnost približali širši javnosti, povezali različne generacije ter okrepili sodelovanje med knjižnico, občino, Zavodom za turizem, šport in mladino ter lokalnimi prebivalci. Predvsem pa smo dobili trajen prostor, v katerem lahko zgodbe našega kraja pripovedujemo naprej. Ko ohranjamo zgodbe kraja, ohranjamo tudi občutek, kdo smo. Zato Skazova hiša ostaja prostor živega spomina – prostor, kjer preteklost ne molči, ampak nagovarja sedanjost in prihodnje generacije.