Spodobnost za lepa dekleta
V slovenščini je pravkar izšla tretja knjiga iz serije Prve damske detektivske agencije, ki nosi naslov Spodobnost za lepa dekleta. Tokrat Mma Ramotswe raziskuje mračno zakulisje lepotnega tekmovanja, zaradi finančnih težav pa se mora preseliti v mehanično delavnico svojega zaročenca. Za vse ljubitelje afriških detektivskih zgodb smo z dovoljenjem avtorjeve agentke pripravili kratek intervju.
Bukla: Napisali ste več kot petdeset knjig, tako strokovnih kot otroških. Je bila Damska detektivska agencija vaš prvi poskus pisanja detektivskih zgodb?
Alexander McCall Smith: Z Damsko detektivsko agencijo sem prvič posegel na to področje, čeprav je sam sploh ne obravnavam kot detektivko. Zame je to roman o ženski, ki se ji povsem slučajno zgodi, da postane zasebna preiskovalka in detektivka.
Bukla: Glavna junakinja, Precious Mma Ramotswe, je čudovita, topla, edinstvena oseba, ki je odraščala kot tradicionalna bocvanska ženska in se je v sodobni Afriki odločila postati profesionalna privatna detektivka. Ali ste njen lik osnovali na nekom, ki ste ga v resnici spoznali med bivanjem v Bocvani ali je v celoti plod vaše domišljije?
Alexander McCall Smith: Precious Ramotswe ne temelji na nobeni konkretni osebi, toda obstaja dogodek, ki je bil povod za njen nastanek. Pred leti sem bil v Bocvani pri prijateljih v majhnem mestu Mochudi. Za bocvanski nacionalni praznik je neka ženska iz tega mesta želela dati mojim prijateljem piščanca. Gledal sem jo, kako je preganjala tega piščanca po dvorišču in med tekom kokodakala. Ko ga je končno ujela, je piščanec izgledal nesrečen, ona pa zelo vesela. V tem trenutku sem pomislil, da bi mogoče napisal knjigo o veseli ženski z globoko zakoreninjenimi afriškimi vrednotami.
Bukla: Ste že od vsega začetka vedeli, da bo zgodba o Mma Ramotswe osnova za celo zbirko romanov?
Alexander McCall Smith: Ne nisem. Zgodilo se je, da sem zelo vzljubil njen značaj, zato ji nisem mogel dovoliti oditi. Pustiti jo, kjer je bila na koncu prvega romana, bi bilo kot vstati in zapustiti sobo sredi pogovora.
Bukla: Za avtorja je zelo nenavadno, da svoj lik razvija od amaterskega zasledovalca do profesionalnega detektiva, toda to je ena najbolj privlačnih Preciousinih lastnosti, saj na začetku naloge pogoste sploh ne ve, kaj počne. V Žirafinih solzah (druga knjiga Damske detektivske agencije) si celo naroči šolski priročnik, Osnove za privatne detektive. Kaj je vas najbolj zanimalo pri šolanju za detektiva?
Alexander McCall Smith: Mma Ramotswe ustanovi agencijo, ne da bi imela posebne izkušnje. Ima pa veliko naravne intuicije in to je včasih bolj pomembno kot vse, kar bi se lahko naučila iz knjig. Dejstvo je, da citati iz njenega priročnika niso posebej koristni. Človek tudi brez učenja lahko doseže čudovite stvari, če le premore nekaj naravne inteligence in sposobnosti. V veliko afriških državah, vključno z Bocvano, živijo ljudje, ki imajo skoraj preveč spoštljiv odnos do knjig in do znanja, ki se nahaja v njih. Rad bi opozoril, da knjige ne smejo zasenčiti zdrave kmečke pameti.
Bukla: V vaših zgodbah se Mma Ramotswe spopada s pohlepom, nepoštenostjo in morilskimi nameni, vendar so romani napisani tudi precej optimistično in občasno zelo humorno. Kako lahko vzdržujete to občutljivo ravnotežje?
Alexander McCall Smith: Mislim, da ljudje, ki živijo v Afriki, kljub težkim okoliščinam, v katerih se nahajajo, to ravnotežje ohranjajo sami po sebi. To je v njih in odseva iz vsakega trenutka njihovega življenja.
Bukla: V romanih prikazujete Bocvano kot prijeten in čudovit prostor za življenje. Kaj mislite, da bodo bralci iz drugih celin odkrili o Afriki, medtem ko berejo vaše zgodbe?
Alexander McCall Smith: Iskreno upam, da bodo vsi bralci dobili nekaj vpogleda v izjemne kvalitete Bocvane, ki je resnično dežela s posebnimi vrednotami, kjer zelo spoštujejo zakone in osebno svobodo, ter veliko drugih dobrih lastnosti Afrike, še posebej vljudnost ter pristno dostojanstvo.
Bukla: Kako so bile vaše knjige sprejete v Bocvani in kako v drugih delih Afrike?
Alexander McCall Smith: Pred kratkim sem bil v Bocvani in sem bil navdušen, da sem našel ljudi, ki jim je bila knjiga všeč. Bal sem se, da bodo zadržani do tujca, ki opisuje njihovo družbo in način življenja. Moj strah je bil zaman, saj jim je bil moj opis njihovega sveta všeč. Verjamem, da so se v tem opisu prepoznali.
Bukla: Rodili ste se v državi, ki se sedaj imenuje Zimbabve, živeli ste tudi v Bocvani, ZDA in na Škotskem. Na kakšen način so ta potovanja oblikovala vaše življenje?
Alexander McCall Smith: Dejstvo, da sem bil po vsem svetu, pomeni, da se moji romani dogajajo na različnih lokacijah. Za pisatelja je pomembno, da vidi druge družbe in jih poskuša razumeti. Seveda moraš biti previden. Zelo hitro narediš kaj narobe. Nekdo lahko postavi palme na povsem napačno mesto, npr. v New York.
Bukla: Poleg tega, da pišete romane, ste tudi profesor prava na univerzi v Edinburghu in kot da vas to ne zaposljuje dovolj, ste tudi član glasbenega orkestra. Kako najdete čas za vse to?
Alexander McCall Smith: Trudim se, da bi našel čas za vse stvari, ki me zanimajo. Imam mnogo obveznosti, toda pisanje knjig je prijetno in zanje zmeraj najdem čas. Igram v posebnem amaterskem orkestru, katerega soustanovitelj sem. Orkester je precej grozen, zato nosi ime \"Zelo obupen orkester\" in ima neobičajno širok krog poslušalcev.