#športajmoinberimo – #januar 2021
#športajmoinberimo je nacionalni medresorski program za spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami, ki ga vodi Mariborska knjižnica v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – združenjem športnih zvez, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo, Javno agencijo za knjigo RS, Mestno knjižnico Ljubljana, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Združenjem splošnih knjižnic ter projektoma Kulturni bazar in Nacionalni mesec skupnega branja.
Kje se lahko srečata medved in bober? V gozdu, seveda. Ali pa na knjižni polici. Tokrat v branje predlagamo dve knjigi, ki kar kričita po pogovoru.
Za mladino in odrasle:
Fredrik Backman v romanu Mi smo medvedi (Mladinska knjiga, 2018) postavi v središče dogajanja šport kot bistvo življenja celotne skupnosti. Zgodba pripoveduje o mladinski hokejski ekipi iz Björnstada, »mesta medvedov«, propadajočega kraja sredi gozda, ki živi za hokej. Pisatelj poseže v srčiko ekipnega športa: avtoriteta, pripadnost, zvestoba sebi ali ekipi, želja po sprejemanju, pogum, predanost hokeju kot načinu življenja ter soigralcem, trenerju, klubu. Hkrati Backman nariše slikovito podobo športa v življenju odraščajočih otrok in nas v svet hokeja popelje z neposrednim, grobim in surovim jezikom, izraža pa tudi veliko ljubezni in sočutja.
»Roman je kritično ogledalo vsem trenerjem, športnim funkcionarjem, novinarjem, staršem, športnikom in vsem, ki so kakorkoli povezani s športom. Knjiga govori o hokejski ekipi v majhnem mestu, kjer zvestoba klubu in biti del ekipe pomenita vse. Lepa fasada, kot jo ima praktično vsak športni klub. A govori tudi o temnih straneh mladinskega športa, hinavščini in odraslih, ki dovolijo, da se za uspeh pomembni lahko izognejo posledicam svojih dejanj, ne glede na to, kako grozno dejanje so storili. Kje je torej meja dopustnega? Kdo je tisti, ki izbira, kaj je prav, kaj je normalno in kaj je moralno? Kot zapiše Friderik Backman v romanu »kultura ni samo to, kar spodbujamo, ampak tudi to, kar dopuščamo«. – Luka Jurič, magister farmacije, igralec in trener hokeja pri HDK Maribor, član slovenske reprezentance U18
Za otroke:
Nicholas Oldland je leta 2012 za slikanico Zaletavi bober prejel nagrado Kanadskega centra za otroško literaturo. Pri založbi Zala, ki je izdala slovenski prevod, so zapisali: »Slikanica o zaletavem bobru je zabavna zgodba z nevsiljivo poanto: premisli, kaj boš delal in kako. Naj bo delo koristno za vse; pazi, da s svojim početjem nazadnje ne boš ogrožal narave, drugih in sebe. Bober je namreč zelo priden, ves čas dela, ampak velikokrat čisto brezglavo. Njegovo vneto in zaletavo delo že ogroža prijatelje in tudi bobra samega. Le kako se bo to končalo?«
Otroci, mladostniki in tudi odrasli pri športu (pa tudi pri drugih dejavnostih) gredo za dosego cilja pogosto preko sebe. Pri tem ne ranijo le sebe, temveč tudi tiste ob sebi.
»Nekajkrat sem prebrala in pregledala bobrčka in prav vsakič se mi je prikazala kaka druga, bolj ali manj športna perspektiva branja. Na prvo žogo nisem videla nekih očitnih povezav s športom, ampak predvsem rehabilitacijsko noto, ki pa je povezana tudi z gibanjem. Misel 'zdrav duh, v zdravem telesu' kar kliče po vključitvi v to zgodbo. Ampak prvi vtis je bil varljiv. V zgodbi se skrivajo zelo pomembne vsebine, ki niso zanimive le za šport, temveč tudi za življenje. Predvsem življenjsko (v tem koronačasu pa sploh) se mi zdi, da se je treba v življenju kdaj pa kdaj tudi ustaviti, odklopiti, umiriti in da ni treba stalno hrepeneti po nečem novem …« – Maruša Klopčič, mama in športna pedagoginja na OŠ Valentina Vodnika, Ljubljana