Stana Anželj, prejemnica nagrade Vasje Cerarja 2026
Prevajalka Stana Anželj navdušuje z mojstrskimi prevodi najrazličnejših besedil za odrasle in otroke iz nemščine, francoščine in predvsem iz nizozemščine. Je dobitnica številnih priznanj; pred kratkim ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo nagrado Vasje Cerarja za leto 2026 za prevod dela Zgodba o matematiki za življenje Edwarda van de Vendla in Ionice Smeets (Mladinska knjiga, 2025).
Edward van de Vendel, Ionica Smeets
Zgodba o matematiki za življenje; Kako hoja do Lune in lulanje pod prho postaneta del pouka matematike
ilustracije: Floor de Goede
prevod: Stana Anželj
Mladinska Knjiga, 2025, pt. v., 280 str., 29,99 €
Bukla: Ste prva prejemnica nagrade Vasje Cerarja za prevod stvarne literature, ki je pri bralcih precej priljubljena, pri stroki pa morda nekoliko spregledana. Tako s prevajanjem leposlovja za mlade kot prevajanjem poučnih knjig imate veliko izkušenj in veliko uspehov, zato za začetek vprašanje: kako drugačen je postopek pri stvarni literaturi, kakšne zadrege prinaša?
Anželj: Pri prevajanju stvarnih in leposlovnih knjig za mlade so moji koraki podobni: ogrevanje – prva verzija – piljenje prevoda, so pa tehnične razlike. Pri ogrevanju začneš spoznavati ali osveževati področje (npr. nabaviš učbenike ali referenčno gradivo, tematsko podobne aktualne knjige drugih založb). Med prvim prevajanjem se mi šele izriše notranja logika besedila (koliko bo strokovnosti, hudomušnosti, manevrskega prostora za priredbe ipd.), med delanjem »štihprob« pa relevantne spletne strani (avtorjevi viri, glosarčki ipd.). Najpozneje pri piljenju so jasne zadrege, ki jih je treba razrešiti. Mogoče največja zadrega je točnost razlag tako v izvirniku kot seveda v mojem prevodu. Zato se na tem mestu resnično zahvaljujem vsem urednikom in založbam, ki so se zavzeli za besedilo ali poskrbeli za zunanji strokovni pregled. Preverjanje dvomljivih podatkov in odkrivanje naključnih nedoslednosti smo si doslej skušali olajšati tako, da smo zaprosili flamski ali nizozemski sklad za literaturo za že obstoječe prevode v druge jezike. Običajna zadrega so neobstoječa domača (strokovna) poimenovanja: do katere mere improvizirati in koga povprašati? Če je besedilo tesno prepleteno z ilustriranim gradivom: je v dani ločljivosti napis berljiv, označena prava stvar, lahko zaradi priredbe posegamo v ilustracijo? Potem pa je tu še načeloma informativen jezik: nizozemščina mi omogoča plastenje besedišča, a hkrati skriva pasti popreproščenja. Pod črto: prevajanje tovrstne literature se mi zdi odlično za urjenje logike in vseživljenjske radovednosti.
Bukla: Zgodba o matematiki za življenje je odlična motivacijska knjiga, ki mlade bralce odpelje v vse mogoče smeri. Nekaj besed o vsebini, obliki, avtorjih, prosim.
Anželj: Knjigo so ustvarili uveljavljen nizozemski otroški in mladinski pisatelj Edward van de Vendel, matematičarka in komunikatorka znanosti Ionica Smeets ter ilustrator oziroma stripar Floor de Goede. Pisatelj je poskrbel za leposlovne uvode, v katerih bralci pokukamo v življenje vsakega od dvaindvajsetih učencev: kaj jih je pripeljalo do določenega matematičnega vprašanja. Ko ga zastavijo pri pouku, je odgovor razdelan v duhoviti in nemalokrat fantazijsko navdahnjeni stripovski obliki: tako učenci v skafandrih po mostu pešačijo na Luno (»Če bi se odpravili v tem trenutku, ali bi prišli na Luno, preden bi se postarali?«), učitelj Ari pa mirno poskrbi za svojo osebno higieno (»Je lulanje pod prho res prijazno do okolja?«). Medtem »se dogaja« matematika za peti razred osnovne šole: od krajšanja ulomkov do štetja denarja. Vsebinsko pa se knjiga dotika še hobijev (nogomet, vesolje, čaranje), zanimanj (vegetarijanstvo, šoping, skrb za okolje, čas, slava, denar) in družinskih razmer učencev ter njihove razredne dinamike. In pouk matematike je dejansko videti bolj – človeški.
Bukla: Najstniki v knjigi govorijo v zelo sproščenem, iskrivem, s slengovskimi izrazi in frazami začinjenem jeziku, ob tem pa ni smela trpeti točnost matematičnih izpeljav. Kako velik izziv je bil to?
Anželj: Izziv se mi je zdel obvladljiv, saj sem se med piljenjem prevoda najprej posvetila samo leposlovnim delom v knjigi, potem pa samo matematičnim. Prebliski so se sicer utrinjali kadar koli vmes, saj sta mleli obe možganski polovici. Zato si na primer mravlja učitelju, ki izračunava velikost njene mišice, v slovenščini drzne odgovoriti s pomanjševalnico: »Kvečjemu par milimetrčkov?« Osebno so mi takšne zabavne hibridne zvrsti zelo všeč: kot književni prevajalec bereš stripe in zgodbice za mlajše najstnike, vohljaš za slengom, skušaš naklepati rime za Miklavževo pesmico, se vživljaš v drame in fore učencev, potem pa greš z računalom in v bolj pedagoškem duhu skozi ploščine, popuste, čarovniške trike, biografije matematičnih caric in drugo. V idealnem primeru, seveda – na voljo moraš imeti tudi dovolj časa.
Bukla: Razlike v življenju na Nizozemskem in pri nas so zahtevale tudi nekaj vsebinskih prilagoditev. Se vam zdi, da je v tovrstni literaturi za mlado ciljno publiko dopustnih ali celo potrebnih več »ponašitev«, da se pozornost ne preusmerja od bistva?
Anželj: V tej knjigi so bili na tapeti drugačen nizozemski šolski sistem (matematična snov je bila na srečo primerljiva), drugačna priseljenska struktura razreda, nekateri drugi šolski predmeti, odnosi (tikanje učiteljev), organizacija pouka, običaji (pomembno praznovanje Miklavža), nekatere izmišljene osebnosti, spet druge resnične. Da se mlad bralec ne spotika ob kulturne reference, kadar ni treba, se mi zdi prevajalsko izhodišče tu precej prožnejše kot pri odrasli publiki. Prilagoditve sicer niso bile dosledne: nekatere nizozemske posebnosti, ki so bile nujne ali na določenem mestu ravno prav zanimive ali nemoteče, so ostale ali bile čim manj vsiljivo pojasnjene v dodatni povedi. »Ponašitve« pa ustvarjajo stične točke za mlade bralce, ki jim je knjiga konec koncev namenjena (npr. štetje kovancev iz Slovenije). Za zanimivost lahko povem, da je francoski prevod nizozemski razred prestavil v Francijo, nemški prevod pa ga ni v Nemčijo.
Bukla: Če skleneva: resno in odgovorno delo, pa tudi užitek. Naj bo Zgodba o matematiki za življenje v užitek tudi našim mladim bralcem in naj jo opazijo tudi učitelji!
Anželj: Vuu-huuu (učenec Mano in jaz)!